Lepota se skriva v majhnih stvareh

V novomeški Krki, kjer lahko v odlično opremljenih laboratorijih gledajo svet tudi s 100.000-kratno povečavo, so ob letošnjem kulturnem prazniku odstrli pogled v mikroskopski svet kristalov zdravilnih učinkovin. Razstava Lepota je v majhnih stvareh bo v Novem mestu na ogled do sredine marca, nato jo bodo preselili v Galerijo Krka v Ljubljani.



Z 29 fotografijami mikroskopskih posnetkov formulacij in kristalov učinkovin v Krki razkrivajo svet, ki ga nekateri tam zaposleni videvajo vsak dan. »Kristalov, kot so prikazani na fotografijah, pri vsakodnevnem delu ne vidimo v tem estetskem smislu, da so lepi ali zanimivi. Za nas pomenijo možnost pridobivanja objektivnih informacij in meril, na podlagi katerih nato sprejemamo racionalne odločitve za razvoj končne farmacevtske oblike, ki mora biti varna, učinkovita in kakovostna. Je pa dobro, da kdaj pa kdaj vidimo oziroma se srečamo tudi s tem drugim vidikom kristala, njihovo estetiko,« pravi Klemen Korasa, v podjetju vodja farmacevtske tehnologije v farmacevtskem razvoju.
 

V sedmih letih 200.000 fotografij

Da pa nam pogled lahko seže vse tja do kristalov ali še naprej do molekul, omogočajo mikroskopi. »Uporabljamo tudi klasične optične mikroskope, vendar natančen pogled na kristale učinkovin, ki jih vidimo na razstavi, dobimo šele z elektronskim mikroskopom,« pojasnjuje dr. Polona Bukovec, vodja strukturnih analiz v razvoju analitike, ki je fotografije za razstavo izbrala skupaj z Mitjo Pelkom, Mojco Rebolj in Smiljanom Pavišičem. V Krki imajo, kot pravi, enega najbolje opremljenih laboratorijev za analizo trdnega stanja v tem delu Evrope. »Vidimo tudi nanometrske strukture pod zelo velikimi povečavami. Slika, ki jo dobimo, pa je kljub temu zelo jasna.«



Na razstavi so predstavljene črno-bele in barvne fotografije, čeprav so podobe na ekranih elektronskih mikroskopov, kjer vidijo neverjetne podrobnosti kristalov učinkovin, črno-bele. Na izbranih fotografijah, kot je na primer prerez tablete, so z barvami prikazali razlike v sestavi. Večina kristalov učinkovin z razstave je od 200- do 5000-kratno povečanih, razen esomeprazola magnezija, ki ga vsebuje zdravilo za gastroezofagealno refluksno bolezen, ta kristal pa je posnet pri 23.000-kratni povečavi.

»V sedmih letih smo v Krki naredili 200.000 fotografij kristalov učinkovin,« razloži Bukovčeva. Te fotografije jim pomagajo razbrati fizikalne parametre, ki so ključni za razvoj kakovostnega izdelka. Pravzaprav se zgodba o novem zdravilu začne pri zelo jasni opredelitvi, kakšno zdravilo bi radi razvili. »Izdelek razvijejo v raziskovalnem timu, ki vključuje raziskovalce iz farmacevtskega razvoja učinkovin, farmakokinetike in razvoja analitike,« našteje sogovornica. »Analitska podpora pa da vpogled v kristale učinkovin, da vemo, zakaj se nekaj dogaja.«


 

Vsak poskus je uspešen

Pri razvoju nove učinkovine imajo opravka tudi s kristalom, ki včasih nima lastnosti, primernih za aplikacijo bolniku. »Zato vzamemo kristal, ga ovrednotimo in vgradimo v farmacevtsko obliko, torej v tableto, kapsulo, mazilo, na način, da je primeren za aplikacijo bolniku,« razloži Klemen Korasa. »Za nas je vsak poskus uspešen, ker iz vsakega dobimo neke podatke oziroma se iz njega nekaj naučimo,« dodaja Polona Bukovec in pojasni, da zahteven izdelek lahko razvijajo tudi deset let in izpeljejo nekaj sto poskusov. Spet druga farmacevtska oblika pa je lahko razvita v dveh, treh letih in zanjo potrebujejo le nekaj deset poskusov. »Cilj so varna, učinkovita in kakovostna zdravila.«



Če kristal nima lastnosti, primernih za aplikacijo, jih z razvojem spremenijo, pravi Korasa. »Primer je zdravilo zoper glavobol, v katerega vgradimo kristal, ki se raztaplja počasi in bi imel kot tak počasen učinek, kar pri tovrstnem zdravilu ni zaželeno. Zato razvoj farmacevtske oblike vodimo tako, da s pomožnimi snovmi ali procesom izboljšamo hitrost raztapljanja kristala v končnem zdravilu.« Tak razvoj je razumljiv, poudarja sogovornik: »Če bi bil kristal tak, da bi ga lahko dali bolniku, zdravil sploh ne bi potrebovali.«



Na podlagi izkušenj vedo, v katero smer se bo kristal nagibal. »Ni pa mogoče vsega tega razbrati iz posnetkov, ki jih dobimo,« pravi Korasa. »Vedno je treba narediti poskus in šele potem vidimo, kaj ta oblika kristala prinaša v farmacevtski obliki. Lahko nas preseneti in se velik in robusten kristal po vgradnji v farmacevtsko obliko raztaplja hitreje, kot bi glede na podatke posnetka pričakovali.«


 

Različne zgodbe

Mitja Pelko, predsednik kulturno-umetniškega društva Krka, ki je zaposlen v službi za industrijsko lastnino, ob fotografijah z razstave opozarja, da različnim ljudem mikroskopske fotografije prikličejo različne zgodbe: »Likovni kritik bo v mikroskopskih fotografijah morda prepoznaval točke, linije, ploskve, barve ali oblike. Tehnolog bo bolj kot osnovne likovne prvine opazoval granule, plasti pelet in prereze tablet. Sodelavec s področja kakovosti bo vesel, kako dobro smo v razvoju opredelili nečistote in jih v postopku priprave odstranili. Nekoga bo pogled spomnil na blagovno znamko, z izdelki povezane poti v svet ali prodajni uspeh. Predvsem pa smo želeli z razstavljenimi fotografijami, ki so del vsakdanjega proizvodnega in razvojnega dela, pokazati tudi lepoto.«