Le nekaj minut v pregreti pločevini dovolj za katastrofo

Izpuščaji na koži, vročinski krči, izčrpanost, omedlevica, vročinska kap so najbolj pogoste posledice zadrževanja na hudi vročini. Ta predstavlja tveganje za zdravje zlasti starejšim in otrokom, ljudem s prekomerno telesno težo, bolnim, živečim v manj primernih stanovanjih in delavcem na prostem. Dlje ko traja vročinski val, težje prenašamo njegove obremenitve – ki pa jih je mogoče ublažiti. Kako?

Na prvem mestu je hlajenje prostorov in ljudi ter zadrževanje v senci oziroma ohlajenih prostorih. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje zračenje prostorov ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer. Po ohlajanju jih je treba zasenčiti, naprave za hlajenje pa uporabiti, če zračenje in senčenje nista učinkovita. Pregreto telo dobro ohladita tudi hladna prha ali hladna kopel. Nič ni narobe, če si človek, ki nima možnosti bivanja ali dela v neprevročih prostorih, vsaj za neka ur oddahne v klimatizirani knjižnici ali nakupovalnem centru. Kot na svoji spletni strani navaja Uprava za zaščito in reševanje, je toplotna obremenitev v urbanih območjih večja kot na podeželju, zato vsem, ki imajo to možnost, priporočajo umik v naravo ali v višje ležeče predele.

Manj jesti in piti več vode

Sicer pa je treba čez dan čim bolj omejiti dejavnosti na prostem ter se izogibati naporom in sončnim žarkom, se lahko in zračno obleči, se zaščititi s pokrivali, kremo in sončnimi očali ter užiti dovolj tekočine – najbolje hladno vodo ali kaj drugega brezalkoholnega; sladkim pijačam, kofeinu, alkoholu …, ki odvajajo tekočino iz telesa, se je bolje izogniti. Hrano, svetuje NIJZ, je treba uživi v več manjših obrokih in tudi ti naj bodo lahki. Za odraslega je v »pasjih vročini« priporočljivo zaužiti tudi dva litra tekočine dnevno, ob fizičnih naporih še več. Elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem, nadomestimo z napitki za rehidracijo, opozarja NIJZ. Sonce je najmočnejše med 10. in 17. uro. Pri vrednostih UV- indeksa med 7 in 9 je izpostavljenost žarkom velika, pri vrednostih 10 in več je najbolje ostati v senci. Sončno in vroče vreme lahko spremlja tudi povišana koncentracija prizemnega ozona, ki otežkoča dihanje. Njegove koncentracije so običajno najvišje v zgodnjih popoldanskih urah.

Pred vročinskim udarom se človek lahko ubrani. FOTO: Blaž Samec

V primeru pregretja bolniku pomagamo s tem, da ga umaknemo na hladno. Če sumimo na vročinsko kap, pa je najbolje takoj poklicati zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladiti.

Prezračiti in ohladiti tudi avto

Preden se v vročini podamo na pot z avtom, je treba tudi tega dobro prezračiti in ohladiti. Med vožnjo je priporočljivo hlajenje s klimatsko napravo, ki pa lahko tudi škoduje, če jo nastavimo premočno; razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj ne bo prevelika. Če je vozilo parkirano na soncu, tako prednje kot zadnje steklo prekrijemo z zaščitno folijo, v avtu pa nikoli ne puščamo nobenega živega bitja. Tudi rastline lahko utrpijo vročinski stres, živali pa od udara vročine pogosto poginejo.

Temperatura v zaprtem avtu. Kljub opozorilom v zaklenjenih avtih še vedno umre preveč malčkov in kosmatincev. Vir: Povzeto po Amzs

Zgodb, kakršna je polnila časopise v začetku junija, ko je nemška družina v Umagu v zaklenjenem avtu z zaprtimi okni za 45 minut pustila 7-mesečno dojenčico - pomoč je prišla še pravi čas -, je kljub opozorilom žal še vedno preveč. Le nekaj minut v pregretem avtu je dovolj za katastrofo. Temperatura se lahko samo v desetih minutah poveča za deset stopinj Celzija, v eni uri celo za dvakrat toliko. Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je že pred leti opozarjala: Če je zunaj 30 stopinj, jih je v avtu po eni uri že okrog 56, za toplotni udar, zaradi katerega lahko odpovejo organi in nastopi smrt, pa je dovolj že 42 stopinj Celzija. Poleg otrok tudi onemoglih, starejših in bolnih ne zaklepamo v avte.

Sončni žarki notranjost v temnejših vozilih še nekoliko prej kot v svetlejših spremenijo v smrtonosno vročinsko past, navaja AMZS. Pri zunanji temperaturi 25 stopinj Celzija se streha belega avta po 60 minutah obsevanja segreje na nekaj več kot 60, streha črnega pa na 80 stopinj Celzija.

Z živalmi na pot, ko je hladno

Ne le domačim ljubljenčkom, tudi rejnim živalim je treba zagotoviti primeren prevoz. Temperatura v vozilu, opozarja Uprava republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ne sme preseči 35 stopinj Celzija. To je v prevoznih sredstvih, ki niso klimatizirana, težko ali nemogoče doseči pri zunanjih temperaturah, višjih od omenjene. Zato je načrtovanje poti v zgodnjih jutranjih urah ali ponoči izjemnega pomena.

Da bodo domači kosmatinci lažje prenašali vročino, jim je treba zagotoviti dovolj sveže vode, ohlajen prostor, sprehode omejiti na jutra in večere, posebej pazljivo pa je treba ravnati z brahicefaličnimi pasmami, ki jim kratki gobčki že tako povzročajo večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Te pasme je še posebej priporočljivo hladiti z vodo.

V primeru pregretja je treba žival takoj premakniti v hladen prostor in ohlajati z vodo, nato pa jo odpeljati k najbližjemu veterinarju. Vsaka živalska vrsta ima razvit svoj način prenašanja visokih temperatur, poudarjajo na Upravi za varno hrano: »Naloga skrbnika živali pa je, da ji zagotavlja pogoje, v katerih lahko visoke temperature prenaša.«