Laščani od Ceroza ne zahtevajo odškodnine, le sanacijo

Sedraž – Krajani Sedraža skupaj z občino Laško stopnjujejo pritisk na zasavski Ceroz in na njegove lastnice, zasavske občine, saj količine izcednih vod v potok skozi naselje ne pojenjajo, prav tako ne smrad iz potoka in z odlagalnih polj. Zadnjo ovadbo je tožilstvo prejelo januarja letos. Pred tem so tožbo proti Cerozu za odstranitev škodne nevarnosti vložili tudi občina Laško in dva krajana. Pripravljalni narok bo predvidoma decembra.

Vidko Lezjak je za Delo potrdil, da se je zaradi razvrednotenja in obremenjevanja okolja odločil ovaditi zasavski center za ravnanje z odpadki Ceroz in eno uradno osebo. V Sedražu na to, da se stanje v naravi ne ujema z uradnimi podatki, ki jih je doslej navajal Ceroz, opozarjajo že več let. Lani je njihove sume, da je vir onesnaženja v Sedražu deponija Unično, na meji s hrastniško občino, potrdil tudi preiskovalni monitoring voda. Kot se je izkazalo, odlagalna polja na Uničnem, kamor so, preden je postalo medobčinska deponija, odlagali sadro, ne tesnijo že od leta 2002; onesnažene vode na laško stran mimo čistilne naprave oziroma pod odlaganimi polji uhajajo vsaj že osemnajst let.



Po razkritju je Arso Cerozu dovolil, da presežke vode vozijo na čistilno napravo v Domžale. »Zanimivo, na Cerozu so doslej vselej, ko so vode 'ušle' v potok Ničnico, trdili, da je onesnažena zaradi vremenskih razmer,« pravijo v Sedražu. Izjema je zadnji dogodek pred dobrim tednom, ko je ob prekrivanju odlagalnega polja s sipkim plinoprepustnim materialom ta zamašil cev in vode so se spet v ogromnih količinah stekale mimo čistilne naprave; Ničnica je spet tekla – črna. Na Cerozu so tokrat priznali napako; nastala je v sklopu več kot 330.000 evrov vrednih sanacijskih in zapiralnih del na odlagališču.

Stara bremena

Enes Raković, sedanji direktor Ceroza, pravi, da bi vsa dela, ki jih opravljajo zdaj, opravili tudi brez tožb. Zapiranje odlagalnega polja so prijavili v 2019, po okoljskem dovoljenju pa imajo za to na voljo tri leta. V Sedražu na »premetavanje ogromnih količin odpadkov v Uničnem, na popravljanje tesnilnih folij in menjavo zdrobljenih cevi«, ki so se jih lotili z večletno zakasnitvijo, odgovarjajo: »»To, kar na Uničnem počnejo zdaj, je, kot bi hišo zgradili, prekrili streho, nato pa bi se spomnili, da ni temeljne plošče, na kateri bo varno stala.«

»Sanacija in zapiranja takšnega odlagališča, ki je zelo strmo in v kotlini, kjer se vse vode nakopičijo, je zelo zahteven projekt tako organizacijsko kot tudi tehnično,« se branijo na Cerozu. Ob močnem deževju se dotoki na egalizacijski bazen nekajkrat povečajo; površinski vod, ki jih moramo čistiti, je skoraj tisoč kubičnih metrov več, dodaja Raković, ki je stanje na Cerozu »podedoval« in ki finančne ter okoljske napake predhodnikov postopoma odpravlja: »Na take vremenske razmere resnično ne moremo vplivati. Prečistimo lahko 150 kubičnih metrov vod dnevno, kar je petkrat več kot v preteklosti. V takem primeru pa bi potrebovali čistilno napravo za tisoč kubičnih metrov …«

Sum na številna kazniva dejanja

Prav tako naj bi bila tudi Cerozova čistilna naprava kar nekaj stanovanjskim objektom v Sedražu bližje od dovoljenih tristo metrov. »Če drži, da so čistilne naprave kot objekti za preprečevanje emisij v vode in zrak del odlagalnih polj, je pri nas kar nekaj objektov v nedovoljenem pasu. Doslej tega v naravi ni nihče preverjal, zato upravičeno sklepamo, da so pretentali odločevalce. V ovadbi sem opozoril na številna protislovja, ki kažejo na sum vrste kaznivih dejanj,« pravi Lezjak, ki je tožilstvo tudi pozval, naj ta dejanja končno razišče.

Ribiči so si premislili

Nad zasavski center za ravnanje z odpadki Ceroz se ovadbe, tožbe in odškodninski zahtevki zgrinjajo že nekaj let. Lani so z okrožnega sodišča v Celju prejeli poziv na tožbo Ribiške družine Laško zaradi plačila dobrih 36.000 evrov odškodnine, saj v potoku Ničnica ni več ribjega življa. Ribiška družina je tožbo pred meseci umaknila. Ceroz je z njo podpisal donacijsko pogodbo za tisoč evrov …

V Sedražu nihče ne zahteva odškodnine

V Sedražu upajo, da se vsaj občina Laško glede tožbe ne bo premislila. Občina je tožbo vložila v sodelovanju z lokalno civilno iniciativno in posamezniki, ki jih delovanje družbe Ceroz neposredno zadeva. Jedro tožbenega zahtevka je odstranitev škodnih nevarnosti in sanacije posledic onesnaževanja z Uničnega. Občina od Ceroza med drugim zahteva, da preneha onesnaževati s prekomernimi izpusti smradu z Uničnega z ustreznim sistemom odplinjevanja; da izvede vrtine za spremljanje podzemnih vod in opravlja redni monitoring; da prepreči plazenje odlagališča in izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in fekalnih vod v potoka Ničnica in Breznica.



Ceroz bo moral v primeru uspešne tožbe Laščanov prenehati z odlaganjem odpadkov na delu Uničnega, kjer se pod odlagališčem nahaja prepustni apnenec, prenehati pa tudi s prekoračevanjem dovoljenih količin obdelanih odpadkov v sortirnici in z odlaganjem neobdelanih odpadkov. V kabinetu župana Franca Zdolška smo še izvedeli, da tožeče stranke od Ceroza ne zahtevajo nobene denarne odškodnine, da zahtevajo zgolj in samo izvedbo omenjenih ukrepov.

Enes Raković o tožbi Laščanov pravi, da se mu glede na to, da Ceroz KS Sedraž vsako leto plača 8000 evrov odškodnine, ne zdi korektna: »Nihče nas ni nič vprašal, niso sedli z nami za mizo. Tudi nas zanima, kaj so naredili z denarjem za KS vsa ta leta. Trenutno urejajo cesto skozi Sedraž, a nisem prepričan, da vgrajujejo cevi za priključek na čistilno napravo. Tudi oni vse spuščajo v kanalizacijo.« A o tem, dodaja Raković, se bodo pogovarjali na sodišču.