Ob dnevu zmage slovesno in tudi kritično do oblastnikov

Na današnji dan pred 76 leti so borke in borci sedmega korpusa in 29. hercegovske divizije vkorakali v Ljubljano. Na Tromostovju jih je takrat pozdravila ogromna množica ljudi in tudi danes se je več tisoč ljudi zbralo na Prešernovem trgu in tako počastilo spomin na dan zmage. Iz grl partizanskega pevskega zbora so odmevale partizanske pesmi, tudi tista Hej brigade. Slavnostni govornik je bil predsednik borčevske organizacije Marijan Križman, zbrane je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. 



»Nad časom, v katerem živimo, sem zelo zaskrbljen, saj se v državi spet pojavlja vladavina enoumja,« je za Delo dejal Božidar Gorjan Bogo, medvojni ilegalec, organizator odpora med srednješolci v takrat okupirani Ljubljani in partizan. Po njegovem smo se Slovenci enoumju že večkrat uprli v nekdanji monarhiji in tudi v nekdanji socialistični Jugoslaviji, a smo zdaj očitno spet na začetku. »Zelo me skrbi krutost aktualne politike, ki se kaže v odnosu do demokratičnega mišljenja, ki naj bi bilo navsezadnje prepoznavni znak Evropske unije in v kar smo upali pred tridesetimi leti,« je rekel Gorjan. Ob ustanavljanju svoje države smo želeli imeti predvsem svobodo razmišljanja, svobodo tiska, zagotovljene službe, ne glede na strankarsko pripadnost, ter spoštljiv odnos do vseh in vsakogar. Zdaj so civilizacijske norme porušene. Rešitev vidi v uresničitvi pričakovanj iz časa, ko se je gradila slovenska država. Zaskrbljen je tudi publicist dr. Božidar Flajšman, ki ima občutek, da je država spet okupirana, a tokrat okupatorji niso tujci.
 

Fašizem ni bil izkoreninjen, le potuhnil se je

 
»Ne morem razumeti, da nas aktualna oblast iz naroda zmagovalcev sili na stran poražencev,« je bil zaskrbljen publicist Božidar Flajšman. Dejal je, da je današnji čas nevarno podoben tistemu pred drugo svetovno vojno ter da se je revizionistom zgodovine treba upreti, a ne z nasiljem, ampak s kulturo in znanjem. »Mi se na nenasilen način borimo proti tistim, ki širijo sovraštvo, primitivizem in potvarjajo zgodovino,« je rekel Flajšman.

Dejan Babosek, režiser partizanskega filma Preboj, je povedal, da ga množično zborovanje na Prešernovem trgu ne preseneča, saj je bila Ljubljana med vojno središče odporniškega gibanja. Ljubljanski domoljubi pa so se polna štiri leta borili proti okupatorju. »Žal pa se po 76 letih spet spopadamo z oblikami nacifašizma, ki očitno nikoli ni bil povsem izkoreninjen, samo potuhnil se je. Te skupine so čedalje pogumnejše, njihovo delovanje pa omogočajo aktualna politika in njihovi mediji,« meni Babosek. Motita ga risanje kljukastih križev in prav vsem na očeh tudi uničevanje partizanskih spomenikov. To doslej še ni bilo sankcionirano.




Bilo je 9. maja 1945, ko je po štirih letih odrekanja, lakote in borb, končno zasijala svoboda. Ljudje so verjeli v pravičnejši svet in takrat je tovarištvo nekaj veljalo. Križman je kritično spregovoril o času v katerem živimo. Ni izbiral besed, ko je opozoril na krajo družbenega premoženja, na podiranje partizanskih spomenikov in med drugim tudi na aktualno vlado, ki se želi obdržati na oblasti, čeprav v parlamentu nima več večine. »Ljubljana je bila ožičena in to je bilo edino mesto v Evropi, ki so ga fašisti obdali z bodečo žico. Ljubljana in z njo vrednote upora bodo še dolgo, dolgo živele,« je ob bučnem odobravanju množice dejal Križman.

Oblastniki so plačali že plačano

Križman je ostro nasprotoval poskusu uvedbe novega praznika 13. maja, ko so se pripadniki Tigra na Mali Gori pri Ribnici s puško v roki uprli okupatorju, s čimer so želeli snovalci izriniti dan osvobodilne fronte (OF). Letos vladajoči na Malo Goro niso povabili borcev in tudi članov Tigra ne. Nov praznik sicer ni dobil zadostne podpore v parlamentarnem odboru. Križman je opozoril na napade na zvezo borcev, ki jih za zdaj še uspešno odbijajo. Po njegovem domobranci niso bili tisti, ki so branili dom, temveč pomožna esesovska vojska, ki je zaprisegla Hitlerju. Kritično je spregovori tudi o predsedniku države Borutu Pahorju, ki je v ključnih trenutkih »tiho ali podpira ali pa ga ni«.



»Osamosvojitev je res prinesla novo državo. A kaj so potem oblastniki naredili. Vrnili so vrnjeno in plačali so plačano. Oropali so tovarne,« je dejal Križman. Po njegovem vladajoči z lažmi in s prevarami podirajo vse, kar jim ni po godu. Zveza borcev podpira Slovensko tiskovno agencijo in ji bo tudi priskočila na pomoč. Izrazil je začudenje in protest, da so oblastniki odstranili Titov spomenik na Brdu pri Kranju z obrazložitvijo, da ga restavrirajo. Križmanu še danes ni jasno, s kakšno tehniko je treba bronasti kip sploh obnoviti. »Lahko ga prinesejo k nam v Koper, zagotovo pa bi tudi župan Janković zanj našel primerno parcelo,« je dejal Križman. 

Ljubljana je svobodna in brez žic v glavah

Velikega aplavza je bil deležen ljubljanski župan Zoran Janković, ko je dejal, da narod, ki ne spoštuje svoje zgodovine, nima prihodnosti. Po njegovem je Titove partizane krasilo tovarištvo, sodelovanje in solidarnost in s temi vrednotami še danes živijo Ljubljančanke in Ljubljančane. »Ljubljana je svobodna, brez žic okrog mesta in brez žic v glavah,« je dejal Janković in dodal, da so bili domobranci sodelavci okupatorju, zato domobranskih spomenikov v Ljubljani nikoli ne bo. Po njegovem se bo svobodomiselni duh Ljubljane razširil po celi Evropi.



»Smrt vsem fašizmom in svoboda vsem narodom,« je vzkliknil Janković. Obregnil se je tudi ob državno proslavo ob dnevu OF, na kateri so brali domobranske pesmi. Po njegovem gre za sramotno dejanja. Janković je dejal, da podpira borbo za svobodo, neodvisne medije in prav Slovenska tiskovna agencija je ena od najkredibilnejših medijev ne samo v državi, ampak tudi v Evropi.