Kritike kratke javne razprave o novi medijski zakonodaji

Medijska zakonodaja se sooča s spremembami, javna razprava pa traja zgolj en teden, zaenkrat primanjkuje tudi usklajenost koalicije. Vladne partnerice tako pričakujejo nadaljnje pogovore in pa celovito usklajevanje področja, piše STA. Največja vladna stranka SDS, upa na konstruktivne pripombe, sicer pa ob pomanjkanju koalicijske usklajenosti, primanjkuje časa javne razprave.
 

(Pre)kratek rok razprave o zakonu

Predloge novel zakona o medijih, zakona o RTVS in zakona o STA je v četrtek v javno obravnavo vložilo Ministrstvo za kulturo. Težavo predstavlja rok, do katerega lahko zainteresirana javnost poda predloge in pripombe, ta je nastavljen do 15. julija. Presenetljivo kratek rok razprave je bil nepričakovan tudi za koalicijske partnerje, katerim je pristojni minister že Vasko Simoniti predstavil predloge.



Danijel Krivec, vodja poslancev SDS je danes povedal, da težko komentira predloge zakona, saj se bo še marsikaj spremenilo. Predvsem upa na konstruktivne pripombe, ki bodo osnovni zakon dopolnile. Ni še jasno ali bo zakon nadaljeval svojo pot, saj je pravkar v usklajevanju med ministri.

Glede nenavadno kratkega roka za javno razpravo o zakonu, Krivec pravi, da je kratek rok včasih boljši, saj se ljudje zaradi nujnosti hitreje odzovejo.
 

Presenečeni v koaliciji

Vodja poslancev SMC Janja Sluga pa izpostavlja, da so bili z zakonom seznanjeni prejšnji teden, ministrovo predstavitev pa niso razumeli, kot dovolj primerno, da bi zakon dejansko šel v javno razpravo. Sluga pravi, da imajo kar nekaj pripomb in zato tudi pričakuje nadaljnja usklajevanja.

Tudi Sluga je izpostavila, da je rok za javno razpravo bistveno prekratek. Razumejo težnje po spremembah, zavedajo se tudi potrebe po teh, vendar spodbujajo celovit, premišljen in analitičen pristop. Svoje mora zagotovo dodati stroka, sicer pa tudi Sluga pri omenjeni zakonodaji pogreša usklajenost znotraj koalicije.

Pomanjkanje usklajenosti poudarja tudi poslanec NSi Jožef Horvat, ki pravi, da nobeden od treh predlaganih medijskih zakonov ni koalicijsko usklajen. »Edina aktivnost, ki smo jo imeli glede tega, je bila, da smo sprejeli ministra z njegovimi sodelavci, ki nam je v grobih gabaritih predstavil vse te zakone,« je za STA povedal Horvat in dodal, da podpira ohranjanje javnega medija.
 

Pričakovano nasprotovanje tudi v opoziciji

Praktično vse opozicijske stranke predlaganim zakonom nasprotujejo in opozarjajo na poseg v neodvisen javni radio in televizijo. V tem smislu s prstom kažejo na največjo vladno stranko, ki cilja v podrejanje in oslabitev nekaterih medijev. Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović še pravi, da si ista stranka prizadeva določen del javnih sredstev usmeriti v zasebne medije.

Na težnje po prevzemanju medijev opozarja tudi koordinator Levice Luka Mesec, ki pravi, da se trenutna vlada namesto z novim valom okužb, ukvarja z povečevanjem medijskega nadzora.

Kritično noto izraža tudi SD in SAB, kjer so tako kot koalicijske stranke presenečeni nad izredno kratkim rokom javne razprave. Med drugim opozarjajo na podcenjevanje mnenj stroke in pa namere po razgradnji javnega servisa. Vodja poslancev pri SAB Maša Kociper je dodala še, da Slovenija vse bolj koraka po poti Poljske, Madžarske in Srbije, kjer se javne servise povsem deskreditira.