Kristjani so opolnoči pričakali božič

Kristjani so s polnočnicami pričakali božič, ko se je po njihovem verovanju rodil Jezus Kristus. Predsednik SŠK Andrej Saje je polnočnico daroval v novomeški stolnici, ob tem pa dejal, da je božič priložnost za razmislek o smislu življenja, »o ciljih, ki jih imamo, o naših medsebojnih odnosih«. Kot tudi drugi škofje je pozval k življenju po Bogu.

Predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Saje je v pridigi ocenil, da je letošnji božič drugačen od lanskega. Vmes je namreč prišlo do vojne v Ukrajini in posledično krize vseh vrst, vsakdanje življenje pa je postalo negotovo. »Razmere nas zato nagovarjajo in spodbujajo, da strnemo svoje vrste v prizadevanju za dobro. Živimo na istem planetu, zato si ne moremo privoščiti razdorov. Pot naprej je v sodelovanju in premagovanju egoističnega pogleda na svet, kjer vidimo le sebe in svoje koristi,« je dejal.

Vsega navedenega pa po oceni Sajeta ne zmoremo sami. »Svet lahko začnemo spreminjati le z vero v Boga in z njegovo, božjo močjo, kjer bomo zmogli premagovati strah, da nam bo nekaj vzel, napuh in zaverovanost vase, ter zlo, ki je v nas. Na ta način bomo sposobni v bližnjem gledati brata ter v njem prepoznati božje obličje,« je dejal.

Zore: V svetu je še vedno veliko teme

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je polnočno mašo daroval v ljubljanski stolnici. V pridigi je med drugim dejal, da je z Jezusovim rojstvom na svet prišla luč, kljub temu pa je v svetu še vedno veliko teme. Razlog za to je po njegovih besedah v tem, da Kristus ne prihaja na svet, da bi izničil temo, ampak »vstopa v temo, da bi jo od znotraj razsvetlil in ji dal možnost, da se tudi ta tema spremeni v svetlobo«.

To je po besedah Zoreta tudi temeljno sporočilo upanja za naš svet. »Ne v svetu, ne v Cerkvi in tudi mi sami v sebi ne bomo nikoli odpravili vsega tistega, kar meče senco in povzroča temo. Ker je Jezus prišel v temo, ker je takrat, ko je noč prišla na pol svoje poti, prišel med nas, mu tudi tema v svetu, tema v Cerkvi in tema v nas samih ne bo preprečila, da bi se tudi letos ne rodil kot odrešenik sveta«. Zato dovolite, je nadaljeval, »da Jezus kot prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, vstopi v vaše življenje in zasveti v vaših srcih«. »Če ga bomo sprejeli, bo njegova svetloba razsvetlila naša pota drug do drugega in ta drobna luč bo sijala v temo, da bomo lahko tudi mi oznanjali veliko veselje,« je dejal Zore.

FOTO: Ismael Adnan/AFP

Cvikl: Bog ljubi vse ljudi, kajti Bog je ljubezen

»Božična noč nam sporoča, da Bog ljubi vse ljudi, kajti Bog je ljubezen. Ta ljubezen je tista, ki očiščuje in ozdravlja,« pa je v svoji pridigi pri polnočni maši v mariborski stolnici poudaril mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Božična noč in dete v jaslih po besedah nadškofa »kličeta, naj se zganemo«. »Treba je vstati in iti na pot. Boga lahko najdemo, srečamo, to je klic te svete noči, kajti prišel je med nas, da nam podeli odpuščanje in mir, veselje in moč za novo, lepše in polnejše življenje, luč za pot skozi sivi vsakdan,« je dejal.

Hkrati pa so sveta noč in božični prazniki po besedah Cvikla vabilo s sprejemu ponujenega daru, ki ga je Bog dal človeku s tem, ko je na svet poslal svojega sina. So vabilo, da »sprejmemo luč, ki je zasvetila sredi noči«. »Pa ne samo luč, ampak moč, ki je v tej luči. Kakor luč osvetli prostor, da ta postane drugačen, tako tudi naše življenje postane lepše, ko vanj posveti božja luč. To vam želim, dragi bratje in sestre, da bi luč, ki prihaja po novorojenem detetu, zasijala v vaših srcih, v meni, v tebi,« je še dejal.

Geza Filo: Božič je praznik sprave med Bogom in človekom, med bogom in svetom

Božične maše bodo zaznamovale tudi današnji, božični dan. Osrednje evangeličansko božično bogoslužje je v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani vodil Geza Filo. V pridigi je dejal, da to, da je Bog postal človek, presega razum, vsaj dokler »ostanemo na ravni čiste racionalnosti«. Zato se je treba dvigniti »na višjo raven, na raven ljubezni, ki prihaja od Boga«. »Ljubezen namreč sluti to skrivnost in hrepeni po njej. Ljubezen razume, da je Bog stopil v zgodovino, da se je učlovečil, da je postal eden izmed nas in vzel nase naše človeške slabosti,« je dejal Filo.

Po njegovih besedah je božič praznik velike sprave med Bogom in človekom, med Bogom in svetom. Z njim je po »padcu prvega človeka zaradi greha zopet vzpostavljena harmonija v vesolju«. »Naredimo vse, da bo to veselo sporočilo, ki nam ga prinaša božični praznik, zaobjelo današnji svet. Sprejmimo sebe in drug drugega, ker nas Bog sprejema ... Naj bo veselje in upanje – in ne tesnoba – temeljno stališče vsakega kristjana, izraženo v krščanski veri,« je še dejal.