Koprski župan za zajetje v kamnolomu Griža

»Iskreno upam, da bomo uresničili projekt vodnega zajetja, ki je edini dolgoročen način za reševanje preskrbe z vodo v slovenski Istri,« je ob robu prve konference o podnebnih spremembah in preskrbi s pitno vodo v Istri, ki je bila včeraj in danes v Pulju, za Radio Koper dejal koprski župan Aleš Bržan. Trenutno se po njegovih besedah kot najboljša rešitev kaže kamnolom Griža.

Konferenco o preskrbi z vodo v Istri so organizirali Slovenska inženirska zveza, Hrvatski inženjerski savez in Istrska županija, ob podpori štirih občin slovenske Istre. Udeleženci so opozorili, da je bil strateški projekt preskrbe slovenske Istre z vodo v zadnjih desetletjih kar trikrat ustavljen.

Nazadnje so pod vlado Roberta Goloba opustili projekt zajezitve Padeža in Suhorice, pritokov reke Reke v Brkinih, ki so ga sprejeli v prejšnjem mandatu Janeza Janše. Razlog je bilo močno nasprotovanje kraških in brkinskih občin, zato je novoimenovano ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga je tedaj vodil Uroš Brežan, sprejelo odločitev o ponovni preučitvi problematike. Do rešitve naj bi prišli s projektno nalogo, ki naj bi jo na ministrstvu, ki ga zdaj vodi Jože Novak, zaključili v kratkem.  

Konference o podnebnih spremembah in preskrbi s pitno vodo v Istri, ki je potekala v Pulju, se je udeležila tudi slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. FOTO: Mestna občina Koper

Najprej so kot novo možno lokacijo omenjali Kubed, zdaj pa se po besedah koprskega župana – kot še boljša – kaže kamnolom Griža. »Istrske občine smo ugotovile, da moramo lokacijo zajetja poiskati na svojem območju,« je povedal Bržan. V slovenski Istri so pri preskrbi z vodo sicer odvisni od sosedov – tako od hrvaškega Istarskega vodovoda kot od Kraškega vodovoda, saj njihov primarni vodni vir, ki je reka Rižana, poleti usahne.

Hrvaški in slovenski strokovnjaki – med njimi tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj – so na konferenci poudarili, da podnebne spremembe postajajo stalnica, ki jo bo treba upoštevati pri vseh nadaljnjih načrtovanjih rabe vodnih virov. Meritve namreč kažejo, da to še posebej velja za Istro. Da bi zadovoljili potrebe družbe in okolja po vodi, je zato treba vodo zadržati, ko je je dovolj, in jo shraniti za obdobja, ko je je premalo, so menili udeleženci konference. To potrjuje tudi primer dobre prakse v hrvaški Istri, kjer se že oskrbujejo iz vodnega zajetja, so poudarili.