Neomejen dostop | že od 9,99€
Občinska sveta Kopra in Ankarana bosta danes med drugim odločala o novem začasnem sporazumu med občinama, ki zadeva skupno premoženje. Gre za najemnine, ki jih Koper prejema za skupno občinsko infrastrukturo od upravljavcev Rižanskega vodovoda in Marjetice Koper. Hkrati sta se župana Aleš Bržan in Gregor Strmčnik dogovorila tudi glede območja in stavbe nekdanjega Kompasa MTS pri mejnem prehodu Lazaret, ki ga bo koprska občina prepustila ankaranski.
V predlogu aneksa k sporazumu med koprsko in ankaransko občino, ki ureja področje najemnin v skupnih javnih podjetjih za nazaj – med letoma 2021 in 2023 (ter pomeni nadaljevanje dogovora med letoma 2015 in 2020), je sklenjeno, da bo Koper plačal Ankaranu 75.000 evrov od najemnin za infrastrukturo, ki jo upravlja Rižanski vodovod, in 150.000 evrov od najemnin za infrastrukturo, ki jo upravlja Marjetica. Hkrati bo koprska občina na ankaransko prenesla območje in stavbo pri mejnem prehodu Lazaret, ki ga ima v dolgoročnem najemu Kompas MTS, vendar je objekt prazen. »Smiselno je, da občini rešujeta ureditev medsebojnih razmerij tam, kjer zadeve niso sporne,« je pojasnil koprski podžupan Janez Starman. Sporazum glede najemnin pa je začasne narave in ne prejudicira prihodnje razdelitve premoženja, je poudaril.
Koprska in ankaranska občina sta si sicer že razdelili glavnino vsega premoženja. Kot pojasnjujejo na ankaranski občini, je koprska nanje prenesla okoli 800 parcel, nerešeno pa ostaja vprašanje približno 40 parcel z ankaranskega območja, ki jih je tedanja mestna občina Koper prodala med letoma 2011 in 2015 – ko je ustavno sodišče že ustanovilo občino Ankaran, a ta še ni začela delovati. Prav presečni datum glede tega, kdaj je občina Ankaran začela obstajati – ali je to leto 2011 (kar zagovarjajo v Ankaranu) ali pa leto 2015, po volitvah, ko je bilo izvoljeno ankaransko občinsko vodstvo (kar trdijo v Kopru) – ostaja odprto vprašanje.
To je tudi vzrok, da se občini ne moreta uskladiti glede ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in podjetjih. Koper zagovarja, da ima Ankaran 5,95 odstotka glasovalnih pravic v večini skupnih zavodov in podjetij – kot izhaja iz razmerja med številom prebivalcev leta 2015 –, Ankaran pa se sklicuje na štiri leta starejše podatke, po katerih bi jim pripadel 6,17-odstoten delež. Koprski občinski svet je v zvezi z ureditvijo teh vprašanj z Ankaranom izdal odlok, na katerega pa so v Ankaranu napovedali pritožbo na upravno sodišče. Poleg tega si v Ankaranu prizadevajo, da bi v javnih zavodih in podjetjih, ne glede na velikost soustanovitelja, o strateških zadevah odločali soglasno.
Na ankaranski občini so še poudarili, da bi se občini lahko sporazumno dogovorili za ustrezno odškodnino in rešili odprte zadeve. To so ocenili na okoli osem milijonov evrov, a so v Kopru njihov predlog zavrnili.
Občina Ankaran na upravnem sodišču izpodbija tudi vladno uredbo iz leta 2018, s katero so na novo opredelili kriterije za razdelitev koncesnine Luke Koper med občinama. Polovica letne koncesnine pripada državi, medtem ko si drugo polovico delita Koper in Ankaran v razmerju 82 proti 18 odstotkov.
Ankaranski župan Gregor Strmčnik pa je poleg reševanja spora s Koprom, ki je izbruhnil letos v zvezi z nestrinjanjem pri imenovanju nadzornega sveta v komunalnem podjetju Marjetica, doživel še upor opozicije. Ta je namreč županu očitala samovoljo, zato so zavrnili potrditev nadomestnega mandata občinski svetnici iz županove liste in ta ni imela več večine v občinskem svetu. Po dveh neuspešnih jesenskih sejah – eno je opozicija obstruirala, na drugi pa preprečila izglasovanje dnevnega reda – se danes le obeta sodelovanje obeh strani. Tako Breda Krašna iz Gibanja Svoboda kot Aleksander Pahor iz liste Vsi smo Ankaran, ki tvorita ankaransko opozicijo, sta povedala, da se jim je z županom uspelo sporazumeti. Opozicija se namreč zavzema za začetek delovanja občinskega nadzornega odbora – ne glede na to, da je eden od treh članov sprožil upravni spor glede imenovanja predsednice, kar se je zgodilo brez njegove vednosti. Opozicija je vodstvu občine postavila tudi vprašanja glede občinskih gostinskih plažnih lokalov (tako imenovanih režijskih obratov) in zunanjih občinskih sodelavcev, na katere jim je župan zdaj obljubil odgovore. Uskladil pa naj bi se tudi glede skupnih strateških projektov ter proračuna za prihodnji dve leti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji