Neomejen dostop | že od 9,99€
V državah, ki so legalizirale konopljo, so opazili poslabšanje javnega zdravja, pravi Mateja Jandl z NIJZ, pri čemer skrbi zlasti povečana uporaba konoplje med mladimi. Več je obiskov centrov za zastrupitve, črni trg pa je ostal oziroma zagotavlja polovični delež pripravkov iz konoplje na legalnem trgu. Med bolniki pa prevladuje prepričanje, da konoplja zdravi vse mogoče, opozarjajo predstavniki zdravstva.
»Ne potrebujemo še tretje legalizirane droge poleg alkohola in tobaka,« pravi Andrej Kastelic iz Centra za zdravljenje odvisnosti. V Sloveniji so se pogoji za uporabo konoplje spremenili marca 2017, takrat so jo prestavili iz prve v drugo skupino drog, kar je omogočilo uporabo konoplje v medicini in v prehrani, je pojasnila Tanja Varl Turk iz Centra za klinično toksikologijo. Za zdravljenje uporabljajo že na trgu prisotne dovoljene pripravke, začasno uvožene iz tujine, mogoče je predpisovanje THC in CBD na zeleni recept.
Pri tem je Tanja Varl Turk opozorila, da se laično mnenje razlikuje od mnenja medicinske stroke, ki temelji na kliničnih raziskavah. Po teh raziskavah so pripravki iz konoplje koristni pri odpravljanju nekaterih simptomov pri zdravljenju raka, kot so bolečina, slabost in bruhanje, izboljšujejo tudi splošno kakovost življenja. V nevrologiji kanabinoidi lajšajo hudo spastičnost, zlasti pri oblikah multiple skleroze, v pediatriji pa so kanabinoidi uporabni pri najhujših oblikah epilepsije. »Pri vseh indikacijah gre za dopolnilno zdravljenje. Konoplja ne ozdravi in ne izboljša diagnoze,« je zatrdila Tanja Varl Turk in dodala, da konoplje ne morejo in ne bodo predpisovali kot zdravila.
Opozorila je še na mogoč razvoj zasvojenosti. Kupovanje konoplje na črnem trgu to tveganje še znatno poveča, saj so vsebnosti THC v novih vrstah izjemno povečane. Pri 60 zastrupitvah na leto opažajo zlasti motnje zavesti, otopelost, nihanje srčnega tlaka, kar lahko vodi do srčne kapi, in panične napade.
Maja Ebert Moltara z onkološkega inštituta je potrdila, da konoplja ni nikoli prvo zdravilo. Z njo lajšajo simptome, drugi učinki pa niso zdravstveno dokazani. »Precej bolnikov je prepričanih, da konoplja zdravi raka. Na žalost nimamo nobene raziskave, ki bi to potrjevala. Zato ne moremo pisati receptov in jih tudi ne bomo,« je zatrdila Maja Ebert Moltara in se zavzela za odprt pogovor o konoplji.
Na vprašanje Dela, kako to, da lahko bolniki v Nemčiji dobijo na recept cvetove konoplje in tudi ustrezne uparjalnike, je Maja Ebert Moltara odgovorila, da je to mogoče tudi pri nas, a do zdaj take zahteve še ni bilo. Javna agencija za zdravila je sicer poslala vprašalnik, koliko uparjalnikov naročiti, na onkološkem inštitutu pa niso videli prave uporabnosti. »Mogoče bi na leto lahko našli enega ali dva bolnika, primerna za to. Palitivno oskrbo ima polovica naših bolnikov in to poznajo. Večina zdravnikov to tudi zna predpisati na zeleni recept,« je še dodala.
»Uporaba konoplje ogroža delo in vožnjo. Povzroča težave s pomnenjem, s koordinacijo in koncentracijo, uporabnik ne more delati niti za tekočim trakom niti za računalnikom,« je povedala Metoda Dodič Fikfak z Inštituta za medicino dela. Dodala je, da se število pozitivnih testov ob preventivnih pregledih povečuje. Tveganje za nesrečo pri vožnji pod vplivom konoplje pa je dva- do trikrat večje.
Razvoj možganov poteka do 25. leta starosti, zgodnji začetek uporabe konoplje pa na razvoj možganov ne vpliva dobro, meni Marija Anderluh, predstojnica oddelka službe za otroško psihiatrijo na ljubljanski pediatrični kliniki. »Ni dokazov, da konoplja pomaga pri duševnih boleznih, prej poveča tveganje. Treba je opozoriti tudi na to, da je konoplja bistveno potentnejša, kot je bila pred 20 leti, razmerje med THC in CBD se je zvišalo s 14 proti ena, na 80 proti ena,« opozarja Marija Anderluh.
Rekreativna uporaba konoplje je še bolj nevarna pri vožnji, saj je izključni namen rekreativne uporabe zadevanje, meni Metoda Dodič Fikfak. Na vprašanje Dela, kaj menijo o novejši sodni praksi, ki v primerih gojenja konoplje za osebno rabo opuščajo pregon, je Mateja Jandl odgovorila, da bi bilo z javnozdravstvenega vidika gotovo bolje, če bi bil ves sistem dosleden, tudi sodni.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji