Zaradi drog pri nas štirikrat več smrti kot v Evropi

Najmanj 83 milijonov ali vsak tretji odrasli Evropejec je vsaj enkrat v življenju poskusil prepovedano drogo. Najbolj, petkrat bolj kot druge droge, je v Evropi razširjena konoplja, najmanj heroin in drugi opioidi. V Sloveniji je drogo poskusil vsak peti odrasli in skoraj vsak četrti srednješolec, samo v 2019 je 74 ljudi zaradi droge umrlo, kar nas uvršča v peterico držav z najvišjo smrtnostjo zaradi drog.

Medtem ko Slovenci od evropskega povprečja ne odstopamo niti po »okusu« za droge niti po razširjenosti drog med odraslimi in mladino, je bilo v 2019 smrti zaradi drog pri nas po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z njimi (EMCDDA) skoraj štirikrat več od evropskega povprečja. Droge so v 27 državah EU skupaj s Turčijo in Norveško zahtevale 5769 življenj ali 14 na milijon prebivalcev, v Sloveniji kar 51; več smrti so beležili le še na Švedskem in Norveškem (77), Irskem (71) in Finskem (65) ter po vsej verjetnosti v Nemčiji, ki podatka o deležu smrtnih primerov ni posredovala, je pa v 2019 poročala skoraj o 1400 smrtih – med odraslimi in otroci. Povprečna starost Evropejcev ob smrti zaradi drog je 42 let.
 

Uporaba drog v Evropi. INFOGRAFIKA: Delo

Slovenci prisegajo na konopljo

Odrasli Slovenci in mladina najraje posegajo po konoplji, samo v zadnjem letu jo je poskusilo tudi dvanajst odstotkov mladih odraslih med 15. in 34. letom. Druga najbolj priljubljena droga je ekstazi, ki so ga poskusili trije odstotki odraslih – v EU v povprečju le za dobrega pol odstotka več – in za malenkost več mladih med 15. in 16. letom. Kokain je poskusilo 2,7 odstotka odraslih in tri odstotke 15- ter 16-letnikov, amfetamine pa 2,3 odstotka odraslih Slovencev in odstotek mladih.



Kljub temu, da so v Evropi heroin in opioidi z visokim tveganjem najmanj razširjena droga – poskusilo jo je manj kot pol odstotka odraslih Evropejcev -, imajo opioidi milijon uporabnikov in so krivi za tri četrtine smrti zaradi predoziranja.

Na konopljo v Evropi največ prisegajo Francozi - 45 odstotkov ljudi jo je poskusilo -, na ekstazi pa Nizozemci. Najmanj konoplja »diši« Maltežanom: da so jo poskusili, priznavajo le štirje odstotki. Raziskava o drogah je še pokazala, da se v svet drog zateka več moških kot žensk.

Covid-19 na trg drog skoraj ni vplival

Proizvodnja drog in prekupčevanje so se hitro prilagodili omejitvam, povezanim s pandemijo, zato ni bilo večjih motenj v oskrbi, ugotavlja EMCDDA. Zapiranje meja je morda vplivalo na trgovino z drogami na drobno, hkrati pa privedlo tudi do »izumov« novih tehnologij za lažjo distribucijo drog; trg drog je namreč »vse bolj digitalno podprt«. Covid je prinesel tihotapljenje drog prek standardnih zabojnikov in komercialnih dobavnih verig, razredčil pa je vrste »človeških kurirjev«.

Trg drog in vzorci uporabe so v pandemiji postali še bolj dinamični, zapleteni in globalno povezani, pravi Alexis Goosdee, direktor EMCDDA in opozarja na zlorabe benzodiazepinov, ki »prihajajo iz terapevtske uporabe« in na sintetične kanabinoide, ki jih dodajajo naravnim proizvodom iz konoplje in predstavljajo visoko tveganje za zdravje. Samo lani so na Madžarskem zabeležili izbruh več kot 20 smrti, povezanih z enim od sintetičnih kanabinoidov. Sicer pa je bilo lani manj zanimanja za droge, povezane z zabavami, kot denimo ekstazi, in več za droge za uporabo doma. Po raziskavi sodeč so Evropejci v času karantene več uživali alkohol in eksperimentirali s psihedeliki, denimo z LDS, in z disociativnimi drogami, kot je ketamin.

Prihodnost trga drog

V 2020 je bila na evropskem trgu drog prisotna cela paleta prepovedanih substanc »vse večje čistosti in jakosti«. Poleg 4,6 milijona tabletk ekstazija in 3,3 milijona rastlin konoplje so lani zasegli blizu tisoč ton drog, od tega največ, skoraj 500 ton hašiša in pol toliko kokaina. V Sloveniji smo v 2019 zasegli poldrugo tono drog, največ, skupaj dobrih 1460 kilogramov heroina in marihuane – ob 9763 tabletah ekstazija in 8810 rastlinah konoplje.

Po navedbah EMSDDA nas mora skrbeti zlasti uporaba crack kokaina, »kokaina revnih«, pa razširjenost manjših in cenejših pakiranj heroina ter benzodiazepinov, ki še zlasti povečujejo smrtnost in ki jih povezujejo z nasilnim ali nenavadnim vedenjem uživalcev.