Koliko zdravnikov je dejansko premalo?

Ljubljana – Kar 78 zdravnikov družinske medicine ima več kot 2200 opredeljenih bolnikov, s čimer bistveno presegajo glavarinske količnike, v nekaterih krajih pristojni opozarjajo, da noben zdravnik ne more več sprejemati pacientov. Problemov v primarnem zdravstvu je veliko, a noben ni tako alarmanten, da bi lahko govorili o razpadu sistema, je po sestanku z direktorji zdravstvenih zavodov ocenil minister za zdravje Samo Fakin.

»Treba je pogledati celovito sliko, nasloniti se samo na en podatek in govoriti o obremenitvi ni pravilno,« se je Fakin odzval na številna opozorila, ki že dlje časa prihajajo iz zdravniških vrst glede razmer, s katerimi se vsakodnevno srečujejo.

Zdravstveni minister je napovedal prenovo obračunskega modela, obstoječi je iz leta 1994, in ob tem destimuliranje ekscesnih obremenitev, ki jih imajo nekateri zdravniki. Reformirali bodo glavarinske količnike, in sicer tako, da bodo imeli, na primer, starejši pacienti večjo utež, nekateri drugi pa manjše, kot jih imajo zdaj. V okviru obračunskega modela bi torej določili nove količnike. Vprašanje je, kaj je strokovno in ekonomsko sprejemljivo, poudarja minister, od opredelitve pa bo odvisen odgovor na vprašanje, koliko zdravnikov pri nas je premalo. ​Če ostane glavarina po 1800 na zdravnika, bo zmanjkalo 200 zdravnikov.

»Treba je vedeti, da 95 odstotkov ljudi ima izbranega zdravnika, 300 od opredeljenih bolnikov ne pride k zdravniku v vsem letu, 43 odstotkov bolnikov pa pride na kratek obisk, denimo zaključiti bolniško,« je naštel Fakin.

Po besedah Radivoja Pribakovića Brinovca iz Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja število zdravnikov v državi vztrajno narašča, v zadnjih desetih letih na primer za 30 odstotkov, tudi v družinski medicini, kjer je zdaj 950 specialistov in 315 specializantov. Po eni strani je starostna struktura ugodna, veliko je mladih do 35 let, a jih je tudi precej nad 55 let. Spreminja pa se spolna struktura in je zdaj večina zdravnic.

Igor Muževič, predsednik sindikata zdravnikov specialistov družinske medicine Praktik.um, je po včerajšnjem javnem pismu ministrstvu za zdravje (MZ) in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) danes znova opozoril na razmere, s katerimi se družinski zdravniki vsakodnevno soočajo pri svojem delu, in se hkrati odzval na nekatere trditve ministra Sama Fakina.



»Kot lahko vidimo v zadnjih tednih, brez 'čutil na terenu' in brez srca MZ in ZZZS ne zmoreta realne ocene: ne vidita, v kakšnem stanju je naše zdravstvo, in ne slišita, kakšne so njegove potrebe. Namesto da bi sprejela naše pozive, za zaprtimi stenami brezsrčno preračunavata statistične podatke, dokler po selektivni računski telovadbi dobljeni rezultati ne zadoščajo zamišljenemu 'cesarjevemu novemu oblačilu',« opozarjajo v Praktik.umu in dodajajo, da vsakodnevno vidijo, da so potrebe prebivalstva po zdravstveni oskrbi vedno večje, kot jih zmorejo nuditi.

 

Osupli, nejeverni in jezni gledajo na sprenevedanje odločevalcev in posledičen razkroj osnovnega zdravstva, pišejo v pismu. Po njihovem mnenju je obremenitev na posamezno družinsko ambulanto nevzdržna, časa za kakovostno obravnavo je premalo, mladi se za družinsko medicino ne odločajo, izgorelost med družinskimi zdravniki v Sloveniji je najvišja v Evropi.

Odgovorili so tudi na nekatere konkretne izjave ministra Sama Fakina v zadnjih dneh, med drugim, da splošno gledano že deset let povečujejo število zdravnikov v sistemu, da se je to v zadnjih desetih letih povečalo za 40 odstotkov, medicinskih sester pa za 60 odstotkov. Fakin je dejal, da po podatkih, ki so trenutno na voljo, 60 odstotkov družinskih zdravnikov ne dosega glavarinskih količnikov in da na leto 300 bolnikov od 1800 sploh ne pride k zdravniku.

 

Igor Muževič izpostavlja drugačne podatke – od leta 2009 do 2019 je bil le 6,7-odstotni porast timov družinske medicine. Na seznamu družinskih zdravnikov, ki jih vodi ZZZS, je 1045 zdravnikov, ki imajo opredeljene paciente, od tega jih 142 (13,6 odstotka vseh na seznamu) ne dosega glavarinskih količnikov 1500 – med njimi so zdravnice na porodniški, zdravniki na bolniški odsotnosti in tudi zdravniki, ki delajo izključno na urgenci in sploh ne opredeljujejo bolnikov.

Da po 300 bolnikov ne obišče zdravnika v vsem letu, je upoštevano v glavarinskem količniku, vse več pa je starejših, kroničnih bolnikov, ki jih obravnavajo tudi po 50-krat na leto. »Letos živi v Sloveniji 133.000 tujih državljanov, kar predstavlja 60-odstotni porast v desetih letih. Gre za skupino prebivalstva, kjer je zaradi težjega sporazumevanja obravnava izrazito bolj zahtevna,« še en vidik izpostavlja Muževič.

​Ker se mladi ne odločajo za to specializacijo, bo ob trenutni dinamiki do leta 2027 183 družinskih zdravnikov manj kot danes. 

»Kje živite, da lahko dajete take izjave, kot smo jim priča v zadnjih dneh? Da številke govorijo drugače!? Da pretiravamo. Svet, v katerem delamo in živimo zdravniki s pacienti, več kot očitno ni svet, kot ga vidite v uradih ZZZS in MZ. V katerem vzporednem svetu torej živite, minister in preostali delavci MZ ter ZZZS?!« se sprašujejo v sindikatu Praktik.um.