Iz Kitajske, Španije, Nemčije, Italije in ZDA prihajajo objave o številnih serijah primerov sočasnih okužb s hivom in covidom-19, ni pa za zdaj jasnih dokazov, da bi bile osebe, ki živijo s hivom, bolj dovzetne za okužbo z virusom sars-cov-2 ali da bi bil pri sočasni okužbi s hivom potek bolezni covid-19 drugačen, na primer hujši.

V omenjenih opisih je denimo opazno, da je šlo večinoma za mlajše osebe v primerjavi s hiv negativnimi hospitaliziranimi bolniki s covidom-19, vendar s primerljivimi komorbidnostmi. V Združenem kraljestvu so imeli med populacijo 16.749 hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 le odstotek oseb, ki živijo s hivom, in okužba s hivom ni vplivala na smrtnost zaradi covida-19.

Trenutno podatki kažejo, da se tveganje za hujši potek covida-19 povečuje s starostjo, moškim spolom in nekaterimi kroničnimi boleznimi, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, debelost in druge. Pri osebah s hivom, ki se učinkovito zdravijo in imajo nezaznaven virus v krvi (nezaznavno virusno breme) ter dober imunski status (normalno koncentracijo celic CD4 v krvi), po teh podatkih ni večjega tveganja za hujši potek bolezni.

Vendar pa imajo številne med njimi dodatne bolezni, ki so nevarnostni dejavniki. Tako je skoraj polovica Evropejcev s hivom starejših od 50 let, komorbidnosti pa so v primerljivih starostnih obdobjih pri osebah, ki živijo s hivom, pogostejše. Dejavnik tveganja za okužbo dihal je tudi kajenje, zato bi moralo biti spodbujanje k opustitvi kajenja pomembno za vse osebe s hivom.

Prav tako je pomembno cepljenje proti pnevmokoku in tudi vsakoletno cepljenje proti gripi. Malo podatkov je za osebe s hivom, ki se ne zdravijo in imajo veliko virusno breme ter slabo imunost (koncentracija celic CD4 manj kot 200/mm3).


 

Protiretrovirusna zdravila in sars-cov-2

Pomembna je predvsem zaščita z zdravili (kemoprofilaksa) pred spremljajočimi (oportunističnimi) okužbami. Ne gre za preprečitev hujšega poteka covida-19, ampak za zaplete zaradi dodatnih zelo nevarnih okužb, recimo pljučnice, povzročene z glivo Pneumocystis jirovecii, ki poteka podobno (intersticijska pljučnica) kot covid pljučnica.

Ves čas potekajo raziskave in razprave, ali morda katero od protiretrovirusnih zdravil deluje proti virusu sars-cov-2 in olajša potek covida-19, denimo lopinavir/ritonavir, tenofovir (TDF in TAF)/emtricitabin. Trenutno ni dokazov, ki bi upravičevali zamenjavo že uvedenih protiretrovirusnih zdravil v režimih z zdravili, ki bi morda preprečevala okužbo s sars-cov-2 ali olajšala potek bolezni covid-19.


 

Ogrožen prvi cilj Združenih narodov za aids

Kolateralna škoda pri preprečevanju in obvladovanju covida-19 z uvedbo izolacije, karantene, fizične distance in drugih ukrepov omejevanja druženja v skupnostih je slabša preventiva pred okužbo s hivom. Posledično je predvsem zmanjšan dostop do rutinskega testiranja na hiv. Zaradi tega je tudi ogrožena izpolnitev prvega globalnega cilja skupnega programa Združenih narodov za aids (UNAIDS) – prvih 90 odstotkov od zastavljenega cilja 90-90-90 (90 odstotkov odkritih okužb na določenem geografskem območju, od tega 90 odstotkov zdravljenih in od tega 90 odstotkov z nezaznavnim virusnim bremenom).

V Sloveniji v zadnjih mesecih opažamo, da v večini primerov na novo odkrite osebe s hivom niso več osebe z nedavno okužbo (zgodnji primeri okužbe), ampak gre za t. i. »late presenters«, ko imajo prvič narejen test na hiv že pri razviti bolezni aids (pozni primeri okužbe).

Poleg rutinskega testiranja na hiv so v obdobju pandemije covida-19 okrnjeni tudi drugi preventivni in terapevtski ukrepi: testiranja na preostale spolno prenosljive okužbe, ki so dejavnik tveganja za okužbo s hivom, zaščita z zdravili pred izpostavitvijo (angl. pre-exposure prophylaxis, PrEP), pravočasna povezava z ustrezno oskrbo hiva (angl. linkage to care), zadržanje OŽH v zdravstvenem sistemu (angl. retention) in tudi nadaljevanje nemotenega zdravljenja s protiretrovirusnimi zdravili. Eden od vzrokov za vse to je tudi, da se več kot 50 odstotkov zdravnikov v srednji in vzhodni Evropi, ki skrbijo za osebe s hivom, med pandemijo ukvarja predvsem z bolniki s covidom-19.




 

Pandemija in poslabšanje tveganega vedenja

V obdobju pandemije covida-19 postaja vse bolj jasno, da je treba posebno pozornost nameniti temeljni preventivi pred okužbo s hivom (temeljna preventiva A, B, C, D; testiranje; zdravljenje kot preventiva; PrEP; PEP (angl. post-exposure prophylaxis)) in zagotavljati dolgoročno zdravljenje oseb, ki živijo s hivom, saj je povsem gotovo, da se bosta ne glede na vsa priporočila o druženju in fizičnem distanciranju spolno življenje in uporaba nedovoljenih drog nadaljevala.

Namesto v barih in klubih je zdaj druženje bolj prikrito in manj dostopno organizacijam, ki svoje preventivne dejavnosti izvajajo v ciljnih skupinah, zato so te slabše dosegljive za preventivne ukrepe, kot so informacije o kondomih, programih izmenjave pribora za injiciranje drog in podobno. Anksioznost zaradi pandemije in večja osebna ranljivost, motnje v povezovanju skupnosti ter spremembe socialnih in spolnih norm lahko spodbudijo tvegano vedenje in s tem širijo epidemijo hiva/aidsa!

Zelo pomembno je, da zaradi covida-19 ne zmanjšamo finančnih virov za preventivne programe na področju hiva, ker bomo s tem ogrozili vse uspehe, ki smo jih dosegli v zadnjih letih. V Sloveniji imamo odličen preventivni program, kjer ne gre samo za zapisano na papirju in deklarativne usmeritve, ampak ga leta in leta zelo učinkovito izvajamo ter smo zato pri preprečevanju in obvladovanju hiva/aidsa zelo uspešni tudi v svetovnem merilu.




 

Strategijo PrEP čim prej v program

Pomemben del preventive je strategija PrEP. Vsi, ki se v Sloveniji ukvarjamo s preprečevanjem in obvladovanjem hiva/aidsa, zato poudarjamo, da je treba strategijo PrEP čim prej vključiti v program zdravstvenega zavarovanja. Pomembno je, da to metodo ponudimo osebam, ki so najbolj izpostavljene in se pogosto odločajo za nakup zdravil prek spleta ter tako ostajajo zunaj zdravstvenega nadzora, ki je nujen oziroma obvezen: treba je zagotoviti testiranje na hiv in druge spolno prenosljive okužbe ter morebitno zdravljenje in spremljanje morebitnih neželenih učinkov zdravil.

Z vključitvijo PrEP v naš preventivni sistem, ki je že zdaj zelo učinkovit, se lahko približamo našemu cilju – generaciji brez okužbe s hivom.

---------
Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektolog, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL, Medicinska fakulteta UL