Koalicijska zaušnica Janši in Simiču

Ljubljana – Zdaj velja, da se davek na obresti od prihrankov, ki jih imajo Slovenci na bankah, ne plača, če je znesek obresti nižji­ od 1000 evrov. Po novem te oprostitve davka do 1000 evrov obresti ne bi bilo več in bi davek plačali vsi varčevalci. Davčna stopnja bi bila 25-odstotna, kar pomeni, da bi četrtino ­obresti vzela država.

Od kod je sploh prišla ideja, da bi morali državljani plačati davek na vsak cent, ki ga dobijo od bank in hranilnic v obliki obresti na prihranke? To je predlog vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo, ki ga vodi Ivan Simič. Nekdanji direktor davčne uprave, zdaj davčni svetovalec, te dni predstav­lja predloge poslanskim skupinam. Ni hotel razkriti, koga je že obiskal in kakšen je bil odziv.



Plačilo davka na vse obresti od prihrankov je »čisti ukrep debirokratizacije, od sedanje uredit­ve pa so imeli koristi predvsem bogati«, je bil redkobeseden. Na prihranke v višini 10.000 evrov bi državljan, je ponazoril, dobil okoli 10 evrov obresti in na to plačal okoli 2,5 evra davka. Po njegovem predlogu bi se stopnja davka s sedanjih 27,5 znižala na 25 odstotkov, bi pa zajela, kot rečeno, vse prihodke od obresti na depozite.

Palica in korenček

Slovenski državljani imajo v bankah okoli 23 milijard evrov prihrankov. »Ta denar bi veljalo 'mobilizirati',« je ocenil predsed­nik vlade Janez Janša ob predstavitvi proračunov za prihodnji dve leti. »Zaloge kapitala v rokah državljanov so visoke, a ta denar v bankah je dvojna škoda – kapital posameznika ni izkoriščen, te milijarde tudi niso produktivno vpete v strategijo večje odpornosti države. Treba mu je dati neko funkcijo, za nacionalne projekte, tako bi od tega kapitala varčevalci imeli več, kot imajo danes ob nizkih bančnih obrestnih merah,« je pojasnil. V njegovem kabinetu nam včeraj niso pojasnili, ali bi to mobilizacijo rad dosegel s tem, da bi uvedel obdavčitev vseh obresti, ki jih državljani dobijo za prihranke v bankah, in jih tako prisilil v preusmeritev v financiranje strateških projektov države. Ena od možnosti, o kateri je slišati iz vlade, so obveznice za projekt drugi tir, ki bi ga tako sofinancirali varčevalci.

SDS molči, drugi trije proti

V največji vladni stranki SDS niso hoteli razkriti stališča do te – za volivce – pomembne spremembe­ na področju davkov. Iz njunih izjav je mogoče razbrati, da Janša in Simič vztrajata pri »mobilizaciji« prihrankov, čeprav so v NSi že pred koncem septembra o pred­logu obdavčitve obresti jasno povedali, da so proti povečanju davčnih obveznosti. Predlogu nasprotujejo tudi v SMC, v poslanski skupini Desus pa so pojasnili, da je debirokratske postopke treba izpeljati po opravljeni analizi stroškov in koristi. »Do vseh predlogov smo zato načelno zadržani, saj je treba ovrednotiti učinke za proračunske prihodke, kjer je to mogoče,« so poudarili.