Neomejen dostop | že od 9,99€
Odbor DZ za obrambo je na današnji seji opravil drugo obravnavo predloga zakona o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah poklicnim gasilcem, zaposlenih v prostovoljnih gasilskih enotah. Predlagane rešitve, ki so jih oblikovali v LMŠ in jih v DZ vložili skupaj z Levico in NeP, niso uspele prepričati večine članov odbora.
Kot je v imenu predlagateljev uvodoma pojasnil poslanec LMŠ Robert Pavšič, so želeli s predlogom popraviti položaj poklicnih gasilcev, ki so med epidemijo opravljali javno službo v prostovoljnih gasilskih društvih. Za njih namreč ne velja kolektivna pogodba za javni sektor, po kateri so sicer profesionalni gasilci med epidemijo prejeli dodatek za delo v rizičnih razmerah. Po navedbah Pavšiča je takih društev v Sloveniji šest, finančne posledice uveljavitev zakona pa so ocenili na okoli pol milijona evrov.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Janez Žakelj je povedal, da vlada predlogu zakona nasprotuje. Med drugim zato, ker so v kratkem predvidena pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorji o drugačni ureditvi tega dodatka in na ministrstvu ocenjujejo, da bi bil interventni poseg na to področje pred zaključkom pogajanj neprimeren. Prav tako po njegovih besedah obstoječa zakonodaja na področju gasilstva že omogoča izplačilo dodatkov tej skupini gasilcev, kar da so že tri občine tudi storile.
»Ministrstvo za obrambo bo pa preučilo možnost, da se problematika, ki jo izpostavlja predlagatelj, bolj natančno zapiše v sistemskem zakonu, to je v noveli zakona o gasilstvu, ki je na ministrstvu v zaključni fazi priprave,« je še dodal državni sekretar.
Krajša poslanska razprava je pokazala različne poglede na predlagane rešitve. Med drugim sta poslanca Zmago Jelinčič iz SNS in Marko Bandelli iz SAB opozorila, da je med epidemijo marsikdo neupravičeno prejel dodatke, obravnavana skupina gasilcev pa da bi si jih zaslužila. Poslanec SDS Jožef Lenart pa je ocenil, da je predlog zakona sicer dobronameren, a je ob tem izpostavil, da zadevo trenutno rešuje ministrstvo, ki ga v SDS tudi pozivajo, naj zadevo čim prej reši.
Člani odbora sicer nato niso podprli ne dopolnil predlagateljev, s katerimi bi odgovorili na večino pripomb parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ne celotnega zakonodajnega predloga. Glasovanje o slednjem je bilo sicer izenačeno s sedmimi glasovi za in sedmimi glasovi proti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji