Ko se Slovenci zapodijo v gozdove ...

Da je gobarska sezona na vrhuncu, ne pričajo samo jurčki, ki nam jih v teh dneh podarjajo sorodniki in prijatelji, ampak tudi fotografije na družbenih omrežjih in ponudba na spletnem portalu Bolha. Ugotovitvi, da trenutno dobro rastejo tako na Gorenjskem kot na Dolenjskem in Goriškem, pa glede na povečanje prometa po lokalnih in gozdnih cestah pritrjujejo tudi na gozdarskem inšpektoratu.

Kot je poudaril direktor Andrej Drašler, je glavna naloga gozdarske inšpekcije nadzor nad izvajanjem sanitarne sečnje in odpravljanjem posledic, denimo, žleda in vetroloma, prav to pa največkrat ovirajo ravno nabiralci gob. Zato se najpogostejše kršitve pri njih nanašajo na nedovoljeno vožnjo v naravnem okolju; vozijo se po gozdnih cestah, ki so razen za gospodarjenje z gozdom, kot označujejo tudi prometni znaki, zaprte za promet, prav tako se vozijo po gozdnih vlakah ali nedovoljeno parkirajo v naravnem okolju. Nadzor nad nabiranjem gob, plodov, torej tudi kostanja, zelnatih rastlin in mahov pa gozdarska inšpekcija poleg inšpekcije za varstvo okolja in nadzorne službe za varstvo parkov opravlja le občasno na podlagi prijav. Nad trgovanjem z gobami bedi tržna inšpekcija, medtem ko izvoz in iznos gob iz carinskega območja Slovenije nadzorujejo carinski organi in policija.


 

Trije opomini in štiri globe

Število kršitev je največkrat odvisno od radodarnosti narave. Gobarji se ob bujni rasti gob težko držijo količinske omejitve, čeprav jo poznajo, medtem ko so kršitve drugih določb uredbe o varstvu samoniklih gliv in uredbe o zavarovanih prostoživečih glivah redke in povrhu jih je vsako leto manj. Lani, ko je ponekod gobarska sezona trajala od konca avgusta do začetka oktobra, je gozdarska inšpekcija zaradi kršitev uredbe o varstvu samoniklih gliv izrekla tri opomine in štiri globe, policija pa je v enem samem posamičnem zasegu odvzela kar 182 kilogramov gob petim nabiralcem (romunskim državljanom). Tudi na inšpektoratu za okolje in prostor ugotavljajo, da ne prejmejo več kot pet prijav, povezanih z gobami, na leto, te se nanašajo na odvzem zavarovanih vrst iz narave brez ustreznega dovoljenja in na nabiranje prevelikih količin. Letos so prejeli dve. Nadzor nad nabiranjem je namreč težaven, saj je treba kršitelja ujeti pri samem dejanju, običajno je to v gozdu in daleč od poti.
Kako pogosti so tuji nabiralci v naših gozdovih? Drašler odgovarja, da so ti, če že so, le v obmejnih krajih; na Primorsko denimo zaidejo tudi Italijani. Od tam, natančneje iz Brkinov, je te dni slišati najglasnejše pritoževanje domačinov nad vsiljivimi obiskovalci. Čeprav so lani ponekod že postavili prometne znake, ki prepovedujejo parkiranje, jih ti ne upoštevajo, moteče je tudi njihovo teptanje rastlin in predvsem smetenje. Drašler dodaja, da z množičnimi pohodi po gozdovih plašijo divjad, ki se zaradi tega čuti ogroženo.
 

Med okoli tri tisoč dvesto strupenih

V Sloveniji poznamo približno tri tisoč vrst gob in med njimi je kakih dvesto strupenih. V ljubljanskem kliničnem centru glede na izkušnje s pacienti tudi dobre poznavalce gob svarijo, da so se zastrupili celo takšni, saj so pri nabiranju oziroma čiščenju med množico gob spregledali strupeno oziroma pri tem niso nosili očal, ki jih sicer uporabljajo zaradi slabovidnosti. Število zastrupitev z gobami se iz leta v leto spreminja, odvisno od tega, kakšna je gobja sezona, pa tudi zato, ker se enkrat zastrupi le en človek, drugič pa skupina ljudi ali družina.



Toda po njihovih opažanjih je bilo v zadnjem desetletju manj smrtno nevarnih zastrupitev z zeleno mušnico, ki jih je bilo precej v 80. letih, bolniki pa so pogosto v obravnavi samo v ambulanti. »Slabost, bruhanje in driska so na srečo največkrat posledica neustrezno pripravljenih in zaužitih užitnih gob. Prebavne težave se pojavijo zaradi prevelike količine gob v večernih urah, neustreznega shranjevanja ali priprave, uživanja starih, surovih ali razpadlih gob ali pa zaradi neupoštevanja diete pri ljudeh z obolenji žolčnika, želodca, trebušne slinavke in podobno,« so pojasnili. Pri tem pa opozorili, da se je treba ob kakršnihkoli težavah po zaužitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom. Ta bo na podlagi anamnestičnih podatkov in prizadetosti bolnika ocenil, ali bo zadostovala ambulantna obravnava ali je treba v bolnišnico. »Ne smemo se zanašati, da bo driska v dnevu ali dveh minila, kajti če se zastrupimo z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami, lahko po prehodnem izboljšanju prebavnih težav pride do hude okvare organov, predvsem jeter in ledvic, ali celo smrti,« so jasni na UKC.
Simptomi so odvisni od vrste strupa v gobi.

Najbolj strupene oziroma smrtno nevarne so gobe iz skupin mušnic (zelena, pomladanska, koničasta), dežničkov, kučmic in luskinčkov, ki vsebujejo amatoksine. Kljub najsodobnejšemu zdravljenju se te vrste zastrupitev lahko končajo s smrtjo, zlasti pri otrocih, starejših in bolnikih s pridruženimi boleznimi. Na zastrupitev poleg količine zaužitih gob vpliva tudi to, koliko časa je preteklo od prvih bolezenskih znakov do začetka zdravljenja. Kot še dodajajo, imamo v Sloveniji vsako leto še vedno po en ali več smrtnih primerov zaradi zaužitja strupenih gob ali zapletov oziroma poslabšanja prejšnjih bolezni po zaužitju užitnih gob.