Sredi kakšnega škandala se je znašla Tina Maze?

Zgodba, v kateri se je znašla podoba Tine Maze, ni bila resnična. Njeno ime je bilo zlorabljeno z namenom zavajanja ljudi v investiranje v lažne kriptovalute. Naša smučarka pa ni edina, ki je postala žrtev sodobnega kriminala, ki širi dezinformacije in zavaja. Namen tovrstnega širjenja dezinformacij je v zadnjih letih doživel velik razcvet po družbenih omrežjih, pretkani cyber kriminalci jih širijo z različnim namenom – prednjači seveda preusmeritev k nakupu in posledično zaslužek. Nemalokrat pa je v ozadju tudi propaganda.

Splet je postal na žalost svet, v katerem nepridipravi v svojo zanko zlahka ujamejo ranljive posameznike, ki (pre)hitro nasedejo. Tina Maze ni edina, ki je bila na ta način zlorabljena, vendar jo je izkušnja spodbudila, da spregovori v javnosti in svojo prepoznavnost uporabi predvsem za to, da opozori pred nevarnostmi v virtualnem svetu.

Od filmov do preprostih novic

Umetna inteligenca je postala zelo uporabno orodje, ki nam lahko olajša marsikatero opravilo, vendar če pride v roke tistim, ki jo zlorabljajo z namenom širjenja dezinformacij, potem dobimo novodobno težavo. In ta je danes še kako resnična. S pomočjo družbenih omrežij pa dezinformacije zelo hitro dobijo krila in v nekaj minutah dosežejo več tisoč posameznikov, ki ne znajo vedno takoj prepoznati dezinformacije.

V kritičnih razmerah, kot so gospodarske in politične krize, vojne in pandemije, pa nastane odlična vsebinska kulisa za nove in še bolj neverjetne zgodbe. In te so vedno bolj prepričljive, pogosto podkrepljene z na prvi pogled zelo verodostojnimi fotografijami in videoposnetki. In takrat je težava še večja.

Koliko dezinformacij smo lahko prebrali o vojni v Ukrajini, o cepivih in spopadih na Bližnjem vzhodu? Koliko politične ali ekonomske propagande stoji za tem novim ustrojem, ki nas dnevno bombardira z lažmi?

Vse evropske institucije nas opozarjajo, da lahko nov val dezinformacijskih kampanj pričakujemo tudi pred prihajajočimi evropskimi volitvami.

S pomočjo družbenih omrežijdezinformacije zelo hitro dobijo krila in v nekaj minutah dosežejo več tisoč posameznikov. FOTO: Depositphotos

Dezinformacije, zapakirane v sočen in čustven paket

Akterji, ki širijo dezinformacije, so lahko državni ali nedržavni. »Zanje so informacije orodje ali celo orožje, še posebej če na primer pogledamo, kako so uporabili informacijske operacije skupaj z vojaškimi napadi na Ukrajino. To kaže, kako so te informacijske operacije integrirane z njihovimi vojaškimi operacijami, diplomatskimi dejavnostmi in vsem drugim. To je bistven del njihovega načina razmišljanja in delovanja,« je o (državnih) akterjih, ki širijo dezinformacije, v vladnem GOVSI podkastu  povedal vodja skupine za politiko, strategijo in globalna prednostna vprašanja v oddelku za strateško komuniciranje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) Siim Kumpas. »Dezinformacije zapakirajo v zelo sočen in čustven paket. Če vidimo nekaj, zaradi česar se nam takoj začnejo tresti roke, hočemo to takoj deliti, všečkati ali komentirati,« je še dodal.

V zadnjem času uporabljajo ponarejene medije, da širijo svojo agendo: »Ustvarijo nekaj, kar je videti kot najpomembnejši časopis v Sloveniji, ko odpreš spletno stran, vidiš, da je ena črka v naslovu drugačna, 95-odstotno pa je videti enako kot dejanski časopis. In denimo devet zgodb na spletni strani je enakih kot v dejanskem časopisu. Ena zgodba pa je podtaknjena. Vsi ne bodo nasedli. Mnogi vidijo, da je to lažna stran. Veliko ljudi pa tudi ne pogleda vrstice z naslovom in ne preverijo vseh črk, ali je vse enako.« Takšen je bil primer zlorabe podobe in imena Tina Maze. Preverite, kako so njeno »zgodbo« objavili na vizualno podobno spletno stran, kot je MMC.

Primer zlorabe fotografije Tine Maze. Gre za krajo fotografije, lažno obdelavo in širjenje dezinformaciji. Vir: neja.sta.si

Tudi Slovenija torej ni imuna za dezinformacije. Zato moramo biti ob prebiranju novic, spremljanju fotografij in videoposnetkov pozorni.

Kako lahko hitro prepoznate dezinformacije

Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je lahko prav vsak med nami njihova tarča, je prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, namen njihovega širjenja pa je vnašanje razdora v družbo in podpihovanje nezaupanja v vse in vsakogar. Širijo se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato je pomembno, da ne sodelujete pri njihovem širjenju.

Ključno je, da hitro prepoznamo dezinformacijo, še preden bi lahko nasedli in jo nenamerno celo širili naprej. Pomagajte si z zelo preprostimi navodili:

• Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite.
• Preverite avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?
• Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.
• Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.
• Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?
• Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.
• Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.

FOTO: UKOM

Naročnika oglasne vsebine sta Urad vlade za komuniciranje in Ministrstvo za digitalno preobrazbo