Kljub obnovi pregrade je jezero še daleč

Vonarje – Obnova pregrade Vonarje je bila prvi skupni gradbeni projekt slovenske Direkcije za vode in Hrvatskih vod. Temeljita obnova, ki jo je v 85 odstotkih sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, je izboljšala poplavno varnost ob Sotli. Veliko pa jih je na pregrado čakalo zaradi možnosti ponovne ojezeritve tega območja. Ali bo jezero še kdaj povezovalo Podčetrtek in Rogaško Slatino, pa ne bo znano še vsaj devet mesecev.

Brez obnove pregrade Vonarje, tudi jezera, za katerega je po novem tudi na pregradi zapisano, da se bo imenovalo Sotelsko, ne bi bilo. Obnova je stala 1,7 milijona evrov, več kot 1,4 milijona evrov je bilo evropskega denarja. Direktor Direkcije za vode Tomaž Prohinar je pojasnil, da bo pregrada delovala zanesljiveje in varneje: »Zamenjani so betoni, elektromehanska oprema, vzpostavljeno je daljinsko vodenje, zagotovljen je tudi dodaten elektropriključek za napajanje in vgrajene naprave za spremljanje stanja pregrade.«



Sto dva metra dolga pregrada v štiridesetih letih še ni bila obnovljena, zdaj je to rešeno za prihodnjih petdeset let, je dejal Zoran Marković iz Hrvatskih vod in razložil njeno delovanje: »Namenjena je zadrževanju poplavnih valov reke Sotle od izvira do sem. V trenutku, ko obstaja nevarnost, da Sotla dolvodno lahko poplavi, se zapornica na pregradi zapre, začne se polniti jezero in lahko se nabere 8,5 milijona kubičnih metrov vode.«
 

Cilj je jezero

Že pred štiridesetimi leti, ko so pregrado postavili, ideja ni bila le poplavna varnost, ampak tudi turizem – jezero, ki bi povezalo občine. Jezero so imeli nekaj let, potem so ga morali zaradi slabe kakovosti vode izprazniti. Želja, da bi tu imeli jezero, pa je ostala. Ideji je še iz časov, ko je vodil Terme Olimia, naklonjen tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek.



Podčetrtški župan Peter Misja, ki je že nekajkrat jasno povedal, kdaj se namerava kopati v Sotelskem jezeru, je po novem previdnejši pri napovedovanju. A Misja bo vztrajal: »Tako Podčetrtek kot Rogaška Slatina sta zelo turistični občini. Če nam ju bo uspelo povezati z vodo, bomo gotovo naredili največji turistični produkt na tem območju. Najbolj se zatika pri analizah in pri, kar je v Sloveniji vedno prisotno, birokratskih ovirah.«

Študije, analize, ki jih potrebujejo za sprejetje odločitve, ali bi območje, kjer je bilo pred desetletji že jezero, ponovno ojezerili, je Prohinar lani napovedoval za letošnje poletje. Ob tokratnem odprtju obnovljene pregrade je pojasnil, da je študija oziroma strokovna podlaga, ki preverja možnost ojezeritve, v izdelavi: »Gre za analizo sedimentov, hidrologijo ter vpliv na naravo in živa bitja. Ko bo študija končana, bomo imeli izhodišča, kaj je treba narediti in pod kakšnimi pogoji je ta ojezeritev mogoča.« Dodal je, da so pogodbo z izvajalcem študije podpisali na začetku novembra, rok za izdelavo študije je devet mesecev: »V tem času bodo tudi hrvaški partnerji naredili še svoj segment, gre za strokovne podlage o vplivu na naravo.«


 

Kako veliko bo jezero?

Jezero bi dobile štiri občine, poleg Rogaške Slatine in Podčetrtka še Hum na Sutli in Zagorska Sela na hrvaški strani. Tudi od kote ojezeritve je odvisno, koliko jezera bo imela posamezna občina na svojem območju. Odločitev o koti ojezeritve je nekdanja ministrica za okolje Irena Majcen napovedovala že za leto 2015, štiri leta pozneje, ko analiz še ni, kota ostaja neznanka.

Občine si jo želijo na 204 metrih nadmorske višine, Prohinar je dejal, da je kota, ki je gotovo možna, dva metra nižja, in poudaril: »Vedeti moramo, da je osnova te pregrade in tega zadrževalnega prostora zadrževanje visokih voda in mora ostati veliko volumna, da lahko zadržimo poplavne valove.«

Prohinar je dodal, da delajo vse, da jezero – bo. Tudi ko bo odločitev znana, bo dela zelo veliko, je poudaril: »Sama študija bo pokazala, kaj je treba narediti. Treba bo izvesti vse poseke, pričakujem tudi priporočilo, da bo treba odstraniti humus. Vse te stvari lahko povzročajo gnitje in slabšajo kakovost vode.«



V Podčetrtku vse projekte pripravljajo s predpostavko, da jezero bo. O tem je tudi župan Misja prepričan: »Mi bomo vztrajali in verjamem, da nam bo uspelo narediti tako podroben prostorski načrt kot tudi pridobiti analize, ki bodo povedale, da lahko spustimo na tem območju vodo. Trenutno delamo osnovno infrastrukturo – ceste, kolesarske steze in drugo.«