Klemen Boštjančič uspešen na odboru za finance

Odbor za finance je z devetimi glasovi za in petimi proti ocenil, da je Klemen Boštjančič ustrezen kandidat za vodenje finančnega resorja. Kot je na predstavitvi povedal Boštjančič, bodo njegove prve prve prioritete priprava fiskalnega okvira 2023-2025 in državnih proračunov 2023 in 2024, enostaven, pregleden in učinkovit davčni sistem za bolj učinkovito pobiranje davkov in pa prestrukturiranje javnih izdatkov v smeri rasti BDP in produktivnosti. Že ob prihodu na predstavitev na odboru za finance je napovedal, da bosta njegova državna sekretarja Saša Jazbec in Tilen Božič.

Ob zavzemanju, da fiskalno pravilo ostane, bo njegov cilj tudi znižati strukturni primanjkljaj, ki »se ga boji, saj je zelo nevaren za leta suhih krav. To bo težko, nepriljubljeno, in nekoga bo bolelo. Ne more biti vse usmerjeno v to, da bomo skozi rast gospodarstva dobili dodatne prilive. Ob tem lahko porabiš toliko, kot ustvariš. Verjetno bo veliko puščic na delo ministra letelo tudi iz koalicije,« je povedal kandidat in svoj pogled na javne finance označil kot »neortodoksen in drugačen.«  

Javne finance razume širše, v okviru sektorja država, ki poleg državnega proračuna vsebuje tudi tri druge javnofinančne blagajne. V tem okviru »verjame tudi v pokojninsko reformo, ki ni prva prioriteta, se pa je bodo sistemsko lotili.« Sicer pa je mnenja, da primanjkljaja v pokojninski blagajni ne bo mogoče zapolniti le z dobički državnih podjetij. Prva prioriteta pa je zanj zdravstveni sistem, kjer je vrsta stvari, ki jih je treba urediti.   

Ministrstvo za finance »mora biti vrhovni kontroling nad vsemi drugimi ministrstvi in to vlogo mislim izvajati nadvse resno,« je še izpostavil Boštjančič. Pri pripravi državnega proračuna bo poudarek na stvareh, ki prinašajo večanje BDP. Zavzemal se bo »za nadzor plač v javnem sektorju in zagovarjal plačilo po učinku, da so tisti, ki dobro delajo, tudi nagrajeni, tudi če se s kakšnim kolegom ne bo strinjal.« Dodatno porabo vidi pri jasno merljivih ukrepih s pozitivnimi učinki tudi na srednji rok, ob tem, da ne bodo vrtali dodatne luknje v javne finance.  

O čem se razmišlja pri davkih

Kar zadeva davke, se je pri njih »izgubila zveza med davčno in socialno politiko. To povezavo bi morali spet vzpostaviti.« Glede davka na nepremičnine je prepričan, da so nepremičnine najvišje vrednosti neustrezno obdavčene. Je za progresivno obdavčenje nepremičnin, a zelo previdno, ne pa počez in naenkrat. Osnova za spremembo nepremičninske zakonodaje so ustrezne evidence, »brez njih se ne moremo pogovarjati.« V prihodnjem letu bodo predstavili spremembe, ki jih še želijo predebatirati z drugimi deležniki.

Tudi za spremembe dohodninske zakonodaje, ki jo je vpeljala Janševa vlada, bodo potrebovali vsaj štiri do pet mesecev. »Tega ne bo mogoče narediti brez medresorskega usklajevanja in posvetovanja s poslanskimi skupinami, opozicijo in deležniki. Stvari bo treba ustrezno skomunicirati, sicer se ukrepi lahko sprevržejo v politični in izvedbeni fiasko.« 

Visoke plače so sicer v Sloveniji po njegovih besedah res nadproporcionalno obdavčene. »Stališče koalicije je, da ne zagovarjamo socialne kapice, razmišljamo pa o olajšavah za določen segment mladih, izobraženih ljudi, ki lahko hitro odidejo in ne bi imeli interesa, da ostanejo v Sloveniji,« je še napovedal Boštjančič.

Nekaj možnosti za dodatne davčne vire vidi tudi pri dediščinah in darilih, in sicer na na prvem in na drugem dednem redu, a dodaja, da je to področje, kjer treba biti izrazito previden, da ne bi z nekim ukrepom dosegli nasprotne učinke. 

Kar zadeva davek na dohodek pravnih oseb bi bilo po njegovem treba pregledati olajšave, ki »so se precej razpasle,« zavzemal se bo tudi za to, da se vzporedno pregleda cel sistem olajšav oziroma nižjih stopenj DDV.

Nekaj rezerve je po njegovem še v trošarinski politiki, sicer relativno malo. Eden od možnih novih virov na trošarinah bi bila lahko tudi legalizacija rekreativne uporabo konoplje. Nekaj malega rezerv vidi tudi v pametni regulaciji cen, kar se deloma že dogaja.