Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Kje vse se bodo gradila najemniška stanovanja

Država bo do leta 2025 uredila najemniški trg, v Ljubljani in Mariboru bo v prihodnjih dveh letih 800 najemnih stanovanj
Veselja ob začetku gradnje na Novem Brdu ključni akterji niso mogli skrivati. Od leve proti desni: župan Zoran Janković, Tomaš Boček, viceguverner CEB, minister Simon Zajc in Črtomir Remec, direktor republiškega sklada. FOTO: Jože Suhadolnik
Veselja ob začetku gradnje na Novem Brdu ključni akterji niso mogli skrivati. Od leve proti desni: župan Zoran Janković, Tomaš Boček, viceguverner CEB, minister Simon Zajc in Črtomir Remec, direktor republiškega sklada. FOTO: Jože Suhadolnik
23. 10. 2019 | 06:00
4:46
»Začetek gradnje 500 najemniških stanovanj pomeni kamen v mozaiku nove stanovanjske politike države. Uredili bomo najemniški trg, začeli graditi stanovanja in zagotovili to, kar ljudje od države in občin pričakujejo – najemniška stanovanja.« To so obljube in napovedi okoljskega ministra Simona Zajca, izrečene ob uradnem začetku gradnje soseske Novo Brdo, kjer bo v prihodnjih dveh letih zraslo 672 stanovanj.

Informacija, da v Sloveniji primanjkuje 10.000 najemnih stanovanj, od tega samo v Ljubljani 4000, je znana že nekaj časa. Po ocenah nepremičninskih strokovnjakov pa bi prestolnica ta trenutek potrebovala vsaj 5000 najemnih stanovanj. Prav zato je vsak začetek gradnje stanovanj z neprofitno oziroma stroškovno najemnino, ki je dosegljiva državljanom, dobra novica.

»Prav zdaj je v obravnavi stanovanjski zakon, ki bo prinesel še druge izboljšave pri prihodnji gradnji stanovanj,« je pojasnil minister za okolje Simon Zajc. Cilj resornega ministrstva in države je zgraditi 10.000 najemnih stanovanj do leta 2025, v koaliciji pa so se zavezali sredstva za stanovanjsko politiko do konca mandata zvišati na 0,4 odstotka BDP, kar pomeni okoli 200 milijonov evrov na leto.

»To bomo dosegli tako s sistemskim financiranjem kot tudi s financiranjem iz podnebnega sklada, pa tudi s trajnostno gradnjo in prenosom zemljišč v lasti DUTB na stanovanjski sklad,« je poudaril minister Zajc. »Teh 500 stanovanj v Ljubljani je prvi korak, potrebnih bo še sedem, da pridemo na vrh,« pa je dejal Črtomir Remec, prvi mož republiškega stanovanjskega sklada.


Petdesetmilijonsko bančno posojilo iz EU


V soseski Zeleni gaj je republiški stanovanjski sklad že zgradil 641 stanovanj, v neposredni bližini pa bo do leta 2021 zrasla soseska Novo Brdo s 489 stanovanji (od tega bo 25 oskrbovanih). Ker občinski stanovanjski sklad tam že gradi 174 najemnih stanovanj, bo skupaj v tem delu Ljubljane na voljo 672 najemniških stanovanj. »Gre za eno od treh investicij, ki jih v višini 50 milijonov evrov sofinancira Razvojna banka Sveta Evrope (CEB). Z gradnjo 800 najemnih stanovanj nameravamo zmanjšati vrzel do dostopa stanovanj gospodinjstvom v Ljubljani in Mariboru,« je dejal Remec.



Poleg soseske na Novem Brdu bo republiški stanovanjski sklad namreč zgradil še 100 stanovanjskih enot za mlade na Gerbičevi in 200 stanovanj pod Pekarsko Gorco v Mariboru. Stanovanja na Novem Brdu bodo v 18 večstanovanjskih objektih, gradili pa jih bodo v dveh fazah – v eni bodo zgradili 307 stanovanj, v drugi pa 191, velika bodo od 30 do 80 kvadratnih metrov. »Najemnina bo znašala od šest do osem evrov na kvadratni meter,« je pojasnil Remec.


Nova stanovanja, višje najemnine


Ljubljanski stanovanjski sklad je gradnjo 174 stanovanj na Novem Brdu začel že konec marca. Oba sklada, tako republiški kot ljubljanski, pa sta gradbeno dovoljenje dobila že lani poleti, a se je pri republiškem zapletlo z izbiro izvajalca. Neprofitna stanovanja, ki jih gradita TGH in ANDE inženiring, morajo biti zgrajena do marca 2021. Ali bodo stanovalci ob vselitvi v novo sosesko že plačevali stroškovno najemnino in ne neprofitne?

»Odgovora v tem trenutku še ni mogoče dati. Predlog novega stanovanjskega zakona sicer predvideva, da bi se stroškovna najemnina začela obračunavati januarja 2021,« odgovarja Sašo Rink, direktor občinskega sklada. Neprofitna najemnina, ki trenutno znaša od tri do 3,50 evra na kvadratni meter, se bo po novem bistveno zvišala, saj naj bi znašala od pet do sedem evrov na kvadratni meter.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine