Kje pri skrbi za starostnike zaostajamo

Že kar težko bi prešteli vse osnutke zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so jih različni ministri napisali v zadnjem desetletju in pol. Vse kaže, da tudi zadnji med predlogi, pod katerega se je podpisal Tomaž Gantar, ne bo zaživel. V prihodnjih mesecih je pričakovati novo vizijo sistemskega urejanja te problematike, pri pripravi katere si večjo vlogo želijo na ministrstvu za delo, kot je razumeti ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki si je za cilje svojega mandata na področju oskrbe starejših določil več storitev v domačem okolju in boljšo ureditev institucionalnega varstva.

Na ministrstvu želimo s predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi narediti celovit sistem, ki bo dostopen, prijazen, prilagojen in predvsem finančno dosegljiv, je včeraj napovedal Janez Cigler Kralj. »Vse komponente sistema imamo lahko narejene optimalno, a če sistem ne bo finančno dosegljiv za državljane, nismo naredili nič. Ključne rešitve, ki jih poskušamo uresničiti, so, da mora nov sistem dolgotrajne oskrbe omogočiti ljudem, da čim dlje ostanejo v domačem okolju. Tistim, ki ne morejo več ostati v domači oskrbi, zagotovimo dostojanstveno bivanje v institucijah glede na njihove potrebe in želje. Predvidevamo pa tudi negovalne domove za primere, ko ljudje potrebujejo dolgotrajno nego in več zdravstvene oskrbe. S temi tremi ključnimi cilji verjamemo, da bomo vzpostavili celovit dolgoročno vzdržljiv sistem, ki bo do uporabnikov prijazen in predvsem dostopen,« je vizijo predstavil minister. Koliko korakov in v kakšni smeri so do zdaj naredili za uresničitev želja, še ni znano.



Na področju institucionalnega varstva se je pred kratkim zaključil razpis, s katerim je ministrstvo sedmim ponudnikom podelilo koncesije za 1285 mest v domovih za starostnike na enajstih lokacijah, v načrtu je še en razpis za dodatnih 1100 postelj, s čimer bi se do konca leta 2022 kapacitet v okviru javne mreže povečale za 2380 mest. Za prostorsko in tehnično prilagoditev domov je predvidenih 73 milijonov evrov sredstev iz evropskega sklada, 30 milijonov evrov pa naj bi namenili za gradnjo novih zavodov.
Pripravljajo se ter v delovnih skupinah z izvajalci in sindikati usklajujejo predlogi za nove kadrovske normative na vseh področjih institucionalnega socialnega varstva.



Želja večine starejših je, da bi, kolikor je mogoče dolgo, ostali v svojem okolju, kar precej olajšajo podporne storitve dolgotrajne oskrbe. Z zadnjim razpisom, vrednim 21 milijonov evrov, bodo izvajalci vzpostavili 29 novih enot po državi, z 218 mesti za dnevne oblike varstva in 178 za začasno nastanitev. Do leta 2025 načrtuje nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 400 novih stanovanj, prilagojenih starejšim. Tudi v sklopu načrta za okrevanje in odpornost je predvidenih 56 milijonov za sodobne kapacitete.

Dobre želje pred kopico izzivov

Skupnostne oblike in skrb za starejše zunaj ustanov je smer, ki jo s sredstvi in projekti spodbuja tudi EU, in to je eno od področij, kjer je še veliko možnosti za izboljšave in razvoj novih pristopov. Eden od večjih problemov na tem področju v preteklosti so bili visoki stroški – ura skupnostne oskrbe, po izračunih računskega sodišča, je bila osemkrat dražja kot v institucionalni oskrbi.
Kar zadeva domove za starostnike, pa po ugotovitvah Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Slovenije potrebujejo vsaj še 25 odstotkov zaposlenih za osnovno in socialno oskrbo, na področju zdravstvene nege pa še veliko več.



Hkrati opozarjajo, da mora reševanje kadrovske krize temeljiti na javnih sredstvih, saj številni stanovalci v sistemu, kjer sami oziroma njihovi svojci krijejo 70 odstotkov stroškov bivanja v domu, ne bi zmogli višjih cen oskrbe. Izziv na tem področju bi se utegnil pokazati že z zadnjim zvišanjem minimalne plače, ki jo po oceni skupnosti prejema skoraj polovica zaposlenih v domovih, povečanje stroškov dela pa bi se utegnilo obdržati na položnicah stanovalcev. Država namreč ne subvencionira dviga v javnem sektorju.



Že s sedanjimi kadrovskimi normativi pa se – ker je delo v institucionalnem varstvu podplačano – nemalokrat zgodi, da se na razpis nihče ne prijavi. Vsaj delno rešitev za to bi lahko prinesla prenova plačnega sistema v javnem sektorju – v izhodiščih zanjo predvidevajo višje plačilo, kot bi sicer pripadalo na stopnjo izobrazbe, za deficitarne poklice.