»Kirurški poseg ne sme nikoli postati ceneno plastično darilo, zaradi katerega kupiš revijo«

Ljubljana – V nagradni igri ene od potovalnih agencij za mlade je pred kratkim potekala nagradna igra Na absolventa z novo košarico samozavesti. V njej so se dekleta potegovala za operativni lepotni poseg prsi. Zdravnik Uroš Ahčan, predstojnik oddelka za plastično kirurgijo v ljubljanskem UKC, se je odzval kritično. Meni, da se to ne bi smelo dogajati.

Kakšen je vaš pogled na ponujanje lepotnih posegov v nagradnih igrah?

Estetska kirurgija je del medicinske znanosti in deluje po principih in načelih stroke. Ta zahteva poglobljeno znanje in najvišja moralno-etična načela. Glavno vodilo mora biti kakovost storitev, vsebina v korist ljudi. Tu ne smemo pasti pri izpitu, kar se je zgodilo številnim medijem, ki vsevprek in brez kritične distance ponujajo razne oglase. Kirurški poseg ne sme nikoli postati ceneno plastično darilo, zaradi katerega kupiš revijo.

Menite, da bo zmagovalka omenjene nagradne igre povečanje dojk kasneje lahko obžalovala?

Osnovno pravilo pri estetskih posegih je, da so pacienti odlično informirani. Na eni strani morajo biti jasno definirani njihovi problemi in želje, na drugi pa možnosti medicinske obravnave. Le takšen pristop lahko vodi v dober rezultat in zadovoljstvo na obeh straneh. Dobro informiranje je še zlasti pomembno pri mladih, neizkušenih ljudeh, ki so pod vplivom virtualnega sveta. Mlade ljudi je treba opozoriti, da je povprečna življenjska doba v EU 84 let za ženske, kar pomeni, da bodo nekoč, če govorimo o operaciji dojk, potrebni dodatni korektivni posegi. Zlasti po dojenju in nosečnosti ter zaradi solarno-klimatskih učinkov.

V poletnem času prihajajo zaradi vse manj oblačil vse bolj do izraza telesne nepopolnosti. Po kakšnih lepotnih posegih je največ povpraševanj?

Največ povpraševanja je po korekcijah dojk, trebušne stene in nadlakti, obraznem lifitngu, liposukciji. Moške najbolj zanima korekcija povečanih prsi, na splošno pa prevladujejo manj invazivni estetski posegi: biostimulacija z laserjem, uporaba polnil in botox.

Ali starostna meja glede želje po posegih upada?

Moj najmlajši pacient je bil novorojenček, ki se je rodil brez kože. V tujini so že prva poročila o intrauterinih posegih. Kar se tiče estetskih posegov, pa so najmlajši pacienti otroci s štrlečimi uhlji ali drugimi prirojenimi nepravilnostmi.

Komu odsvetujete posege?

Poseg odsvetujem vsakomur, kjer ugotovim, da s svojim strokovnim znanjem ne bom izpolnil želja pacienta. Posegov ne opravim niti bolnikom s psihičnimi težavami, z nerealnimi pričakovanji in če ocenim, da bi z operacijo tudi kasneje v življenju povzročil škodo na telesu.

Kaj svetujete mladim, ki so vse bolj obsedeni s popolnim videzom?

Mlade je treba korektno izobraziti, da ne sledijo brezglavo trendom in modnim smernicam. Opozoriti jih je treba, da vse, kar spremljajo na medmrežju in reklamnih plakatih, niso realne, pač pa zgolj popačene idealne slike, za katerimi stoji industrija. Svetovati jim je treba ustrezno nego kože, zdrav način življenja in jim povedati, da je nasmeh najboljši modni dodatek.
Če imajo telesno motnjo, pa je vsekakor potrebna pomoč, estetski poseg.

Kako tvegane so lepotne operacije?

Te operacije so enako tvegane kot vse druge kirurške operacije. Edina prednost pri njih je, da se zanje odločajo zdravi ljudje, zato je zapletov manj. Kirurški zapleti pa se pojavljajo enako pogosto kot pri drugih posegih. Jasno je, da se tudi estetski poseg izjemoma lahko konča s smrtjo.

Patentirali ste inovativno tehniko obnovitve dojke s pomočjo 3D-modela, z Lisco sodelujete pri izdelavi posebnih nedrčkov, pred časom ste pacientki na roki vzgojili nos, da ste ji potem rekonstruirali novega. Lahko, prosim, o tem edinstvenem strokovnem preboju poveste kaj več?

O kompleksni rekonstrukciji nosu, kjer smo uporabili lastno tkivo z roke in oblikovali nos na roki ter ga nato prestavili na obraz, bomo s kolegi govorili po počitnicah. Primer pa je bil že predstavljen strokovni javnosti in je izzval fenomenalne pozitivne odzive in številna vabila na predavanja v tujino. O njem bom avgusta govoril na Kitajskem. Predstavil sem ga vodilnim rekonstruktivnim kirurgov na letnem srečanju in predstavlja veliko novost in dviguje ugled slovenske medicine.

Iz vsega sveta vas vabijo, da bi operirali pri njih. Kljub svetovni slavi ostajate zaposleni v UKC Ljubljana. Zakaj ne sprejmete ponudb iz tujine? To vas sprašujem, ker so odhodi zdravnikov trenutno v ljubljanskem kliničnem centru izredno pereča problematika.

Od svojih učiteljev, ki so trdo delali v korist Slovencev, sem dobil ogromno znanja in izkušenj, zato poslanstvo tukaj nadaljujem. Ostajam tudi zaradi geostrateškega položaja in lepote Ljubljane ter okolice. Pa tudi kompleksnih izzivov, ki jih skupaj z neprecenljivim timom predanih strokovnjakov in medicinskega osebja dnevno rešujemo, je dovolj. Dokler so prisotni izzivi in pripravljenost ljudi za delo, ne vidim potrebe po odhodu v tujino. Tam z velikim zadovoljstvom zgolj predstavljam delo, opravljeno pri nas. Drugače pa je stanje v UKC Ljubljana zelo slabo. Posamezni oddelki so že v stanju ireverzibilnega šoka in so nerešljivi. Tudi na našem oddelku smo v letu dni izgubili tri specialiste, ki so odšli v tujino in zasebno prakso.

Poleg tega, da delate v jasni ustanovi, ste tudi zasebnik. Zakaj?

Zasebnik sem na področju estetske kirurgije, saj v javni ustanovi niso doseženi dovolj visoki standardi in pogoji za prijazno delo in obravnavo. Ljudje, ki prihajajo na estetske posege, si želijo zasebnosti. Nočejo biti izpostavljeni množici različnih obiskovalcev in pacientom z resnimi zdravstvenimi težavami. Sicer pa mi je v poseben izziv, da skrbim za razvoj stroke in najzahtevnejše probleme bolnikov v javnem sistemu, v zasebnem sistemu pa sem izpostavljen pravilom trga in konkurenci.

Imate rešitev za stanje v zdravstvu?

Podpiram novo vodstvo UKCL, ki se silno trudi rešiti nastalo situacijo, za katero niso odgovorni. Leta sem opozarjal in predlagal, da se sestanejo strokovnjaki medicinske, ekonomske in pravne stroke ter predstavniki bolnikov in se za zaprtimi vrati dogovorijo o osnovnih vprašanjih. Postaviti bi bilo treba standarde in normative za posamezne storitve in jih realno ovrednotiti. Nato pa ukiniti koncesije in združiti vse moči, tako javni kot privatni sektor, v korist bolnikov, da dobijo hitro, varno in učinkovito zdravljenje. A se bojim, da se to ne bo zgodilo.