Kdo se bo spopadel z izzivi nove koalicijske pogodbe?

Ljubljana – Koalicija SDS, SMC, NSi in Desus bo danes izvedla prvo kadrovsko potezo in Igorja Zorčiča imenovala za predsednika državnega zbora. Da ga ne bodo podprli, so napovedali v opozicijskih LMŠ, SD in Levici, a glede na podporo celotne koalicije njegova izvolitev, za kar je potrebna absolutna večina, ni vprašljiva. Njegova prva naloga po izvolitvi bo usklajevanje pri vnovični delitvi vodstvenih mest in članstva v parlamentarnih delovnih telesih in komisijah, tako da bodo še pred zaslišanjem ministrskih kandidatov znova vzpostavljena razmerja med koalicijo in opozicijo.

Dve komisiji, za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), in za nadzor javnih financ, namreč »pripadata« opoziciji. O tem, kdo bo prevzel njuno vodenje, se bodo morale stranke še dogovoriti. A bi se lahko še zapletlo, saj LMŠ po odhodu v opozicijo zanima vodenje komisije za nadzor javnih financ, prav tako kot tudi drugo največjo opozicijsko stranko SD. Nejasno pa je še tudi, ali se bo v Knovsu odločila sodelovati Levica, ki do zdaj v njej sploh ni imela člana.

Poslanske skupine, ki bodo po vzpostavitvi ministrske ekipe doživele menjave v svojih vrstah – predvidoma danes bo prvaka SDS Janeza Janšo nadomestil Janez Moškrič –, se bodo morale znova dogovoriti tudi o vodenju parlamentarnih odborov. Upoštevati bodo morale namreč tudi pravilo, da če je predsednik delovnega telesa iz vrst koalicije, potem je podpredsednik delovnega telesa praviloma iz vrst poslanskih skupin opozicije, in obratno.


 

Nova vlada morda že konec prihodnjega tedna

Blizu končne podobe pa je tudi seznam vladne ekipe Janeza Janše in pričakovati je, da bo kandidatno listo v državni zbor vložil do konca tedna, najverjetneje jutri, tako da bi se zaslišanja pred pristojnimi parlamentarnimi odbori lahko začela v torek.



Vse svoje kandidate so že potrdili v NSi in Desusu, medtem ko je kandidata za javno upravo in izobraževanje včeraj popoldne še usklajeval prvak SMC Zdravko Počivalšek, prav tako še ni bil dokončen seznam SDS. Računica se jim ni izšla, ko se je Monika Kirbiš Rojs iz vrst SLS odločila, da ne bo prevzela kohezijskega resorja, predvidoma bo državna sekretarka – in je SDS ta resor namenila Zvonku Černaču, prej predvidenemu za notranje zadeve.



V tej vladi je 38 državnih sekretarjev in razen tistih na gospodarskem in kmetijskem resorju je mogoče pričakovati povsem nove obraze, večina kandidate še išče. Je pa že znano, da na ministrstvo za delo odhaja Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas.

Novo vlado bi, če se zaslišanja ne bodo zapletla, utegnili dobiti že konec prihodnjega tedna. Mnenje parlamentarnih odborov sicer za državni zbor ni zavezujoče, lahko pa bo predsednik vlade, če bo tako presodil, kandidaturo za posameznega ministra umaknil. Predsednik vlade v odhodu Marjan Šarec je tako, na primer, storil pri kandidatu za ministra za javno upravo Tugomirju Kodelji in ga nadomestil s poslancem svoje stranke Rudijem Medvedom, ki se vrača v parlament.

Poslanci bodo glasovali o listi kandidatov za ministre kot celoti. Da vlada nastopi funkcijo, morata biti imenovani dve tretjini ministrov, pri čemer se ne štejejo ministri brez resorja.

Glede na to, da Janez Janša stavi na ekipo, ki jo sestavljajo njegova najožja ekipa in ministri, s katerimi je že sodeloval v svoji prvi ali drugi vladi, ne bi bilo presenečenje, če bi se mu v vladi znova pridružil Božo Predalič, nekdanji generalni sekretar vlade. Njegov naslednik v vladi Boruta Pahorja ga je, spomnimo, osumil, da so v času vlade Janeza Janše kopirali več kot 30.000 dokumentov, magnetogramov in osebnih map. Med kandidati za vodenje vladnega urada za komuniciranje omenjajo Ksenijo Koren, ki je bila v času druge vlade Janeza Janše v njegovem kabinetu svetovalka, pristojna za medije.