Trg republike so tokrat osvetljevale bakle protestnikov

Enaindvajsetič zapored so na ulicah prestolnice in drugih večjih slovenskih mest zbrali protestniki. Tokratni protesti niso bili kritično usmerjeni le proti vladi Janeza Janše, ampak tudi proti opoziciji, ki dovoljuje janšizem oziroma se mu ne zoperstavi. V Ljubljani so se, kot ponavadi, zbrali na Prešernovem trgu, kjer so mladi aktivisti prižgali bakle, simbol upora.

Bakle so spremljale odhod iz osrčja prestolnice proti parlamentu in Trgu republike, kjer je bil sklepni del protesta. Tam sta zbrane med drugimi nagovorili profesorici Vesna Leskovšek in Uršula Lipovec Čebron, slednja je izpostavila problem nasilja nad ženskami. Po njenem mnenju je poziv poljskega ministra najhujši napad na pravice žensk v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih. Zbrane je nagovoril tudi Jaša Jenull, ki je izrazil nasprotovanje politikam in podal zahtevo za nove volitve. Pozval in vprašal je opozicijo, kaj bo storila? 

Po podatkih policije je bilo na protestih 3.000 ljudi, pri varovanju shoda pa je policija ugotovila eno kršitev zakona o javnih zbiranjih.



20.22 
Ker zbiranje prispevkov za kazni ni dovoljeno, Jenull ni pozval k temu, je pa dejal, da je prašiček pri ognju. Zaključil je s pozivom o snidenju prihodnji petek.



20.20
V Novi Gorici so napadli protestnika. Kot je dejal Jenull, protesti potekajo še v najmanj 15 drugih krajih in ne bodo se pustili ustrahovati. Kot je kasneje za STA povedal eden od protestnikov Vili Brus, je v skupino kolesarjev, ki so se vračali proti železniški postaji iz bližnjega lokala najprej priletela plastenka z vodo. Ko je eden od protestnikov želel fotografirati skupino gostov iz lokala, iz katere je plastenka priletela, so mu na tla zbili telefon. Ko ga je Brus želel pobrati, pa je sam dobil močan udarec v vrat. Skupina se je nato umaknila na pločnik in poklicala policijo. »Medtem ko smo čakali, pa je vame priletela steklenica od piva. Dobro, da sem imel čelado na glavi,« je pojasnil Brus, ki se je z bolečinami nato odpravil tudi na urgenco. 

20.15
Jaša Jenull je nadaljeval z besedami, ki jih je Protestna ljudska skupščina izpostavila že pred začetkom tokratnega protesta, in sicer o politikih, ki svoje plače postavljajo pred dobrobit ljudstva. »Hočejo ostati še dve leti, sprivatizirati vse in povsod nastaviti svoje ljudi. Kot kaže, to ustreza tudi opoziciji.

Reže se sredstva kulturi in medijem. Prva odpuščanja so napovedana, seveda najbolj ranljivih. Kadruje se strankarsko, da bi ostali na položajih. Nasprotujemo takim politikam, zahtevamo nove volitve. Kaj boste storili? Sprašujem Šarca, Bratuškovo, Fajonovo in Mesca. Če je odgovor nič, si bomo to zapomnili. Po ustavi ima v Sloveniji oblast ljudstvo: koga vodijo žejnega čez vodo že 30 let? Ljudstvo.« 

Dodal je, da vsi vemo, da kolesarjenje ni dovolj, ljudi je pozval, naj pozovejo še druge, saj se moramo po njegovih besedah vsi združiti. »Mogoče velik plamen koga spominja na molotovko. Ni naključno, to je ogenj v naših srcih. Gremo do konca.«



20.10 
Iz mlade aktivistične organizacije so se oglasili z besedami, da jih zaničujejo in po koščkih prodajajo našo državo tujcem. »Mi bomo skrbeli za rast, na pogorišču? Ne, ne, ne. Zaščitimo medije, kulturo, gradimo z naravo, ne proti njej, na nas svet stoji, a kaj bo ostalo? Vlada in izkoriščevalski sistem morata pasti, mi smo država …«

20.00
Sledil je nagovor Uršule Lipovec Čebron, izredne profesorice za področje kulturne in socialne antropologije, ki se je dotaknila nasilja nad ženskami. Povedala je, da je to najbolj razširjena oblika nasilja, poziv poljskega ministra je najhujši napad na pravice žensk v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih. Pred Poljsko ambasado so protestirali zaradi istanbulske konvencije.



19.54
Jenull se je protestnikom zahvalil za udeležbo. Sledil je dvig zastave, ki pravi »ne«. Sledil je nagovor Vesne Leskovšek, profesorice na ljubljanski Fakulteti za socialno delo, ki je dejala: »Vladajo ljudje, ki jemljejo oblast v svoje roke. Te ideologije skrajne desnice se vidijo povsod: z grožnjami izsiljevanja, politika kot v družinah, kjer je nasilje pot do nadzora. Vsi moramo imeti dostop do kulture in javnih medijev. Ustaviti je treba prevzem družbe.«

19.40
Protestniki so že prispeli na Trg republike, kjer so kasneje naredili zmagoslavni krog. 



19.25
»Defend democracy«, »oblast ljudstvu«, »mladim ni vseeno« in »ljudstvu prekipeva« je le nekaj sporočil s transparentov protestnikov. Množica več tisoč glasnih ljudi je s Prešernovega trga zavila na Slovensko cesto.

19.10 
»Fronta je vedno širša, mladi se radikalizirajo, vlada pa se tega boji. Aktivisti v kulturi, LGBT, mladi za podnebno pravičnost in drugi,« je dejal eden vidnejših obrazov protivladnih protestov Jaša Jenull. Protestniki na kolesih ali peš sledijo mladim aktivistom po Ljubljani do Trga republike, končnega cilja protestnikov.



19.00 
Na Prešernovem trgu se je zbrala skupina protestnikov, ki se je pripravljala na prižiganje bakel, ki simbolizirajo upor. Policist je protestnike opozoril na ohranjanje varnostne razdalje.





Kot so v sporočilu za javnost in na svojem Facebook profilu zapisali organizatorji, Janša misli, da bo premier še dve leti in da bo ponovno zmagal na volitvah, »zdi pa se, kot da to ustreza tudi opozicijskim strankam.« Opozicija, kot je zapisala Protestna ljudska skupščina, se je vdala janšizmu, boji se novih volitev in pomembnejši so jim njihovi stolčki. Protestniki nasprotujejo takim politikam in politični garnituri, ki se ne zna zoperstaviti, odločno upreti. »Kdo je prava opozicija? Mi ljudje,« so zapisali. Dodali so, da je v ustavi zapisano, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo.



Pred protestom so navedli nekaj »ostudnih procesov«, s katerimi se ne strinjajo, med njimi 780 milijonov, namenjenih orožju, vardo, rezanje sredstev za kulturo in znanost, spreminjanje medijske zakonodaje, korupcijo pri nabavi mask in ventilatorjev, nestrokovno kadrovanje, navsezadnje pa tudi koronske ukrepe, ki so »v veliki meri neživljenjski, kontradiktorni in nestrokovni«.



Protestna ljudska skupščina je zoper straho-vlado pozvala vse družbene akterje, vse inštitucije, stranke, sindikate, stanovske organizacije, društva, gibanja in posameznice ter posameznike in na odgovorne, še posebej opozicijo, naslovila vprašanje: »Kaj boste storili?« Dodali so še: »Če ne boste storili nič, si bomo to zapomnili«.