Kdaj bo družinska medicina na dnevnem redu vlade

V Sloveniji deluje okoli tisoč timov družinske medicine, s čimer smo na dnu evropske lestvice po številu družinskih zdravnikov na 100 tisoč prebivalcev. Potrebovali bi vsaj še 200 družinskih zdravnikov, da bi se približali evropskemu povprečju. A da bi se mladi zdravniki odločali za ta poklic, bi bilo treba izboljšati pogoje dela, so opozorili ob svetovnem dnevu zdravnika družinske medicine na zdravniški zbornici.

Milena Zupanič

Pod geslom Družinski zdravnik, srce zdravstvenega sistema so zdravniki in pacienti predstavili skupne težave. Kljub malemu številu skrbijo družinski zdravniki za zdravje 1,5 milijona odraslih prebivalcev in razrešijo okoli 80 odstotkov vseh zdravstvenih težav pacientov. Za njihovo delo je namenjenih zgolj 200 milijonov evrov, kar je štiri odstotke vsega zdravstvenega denarja, je navedel podatke Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz ZD Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. A težav ne more odpraviti denar, pač pa izboljšanje pogojev dela, je poudaril.

Dolgoletne preobremenitve

Do preobremenitev ne prihaja le zaradi prevelikega števila in vse starejših pacientov. Ena največjih težav so administrativna opravila, s katerimi se morajo ukvarjati. Raziskava je pred časom pokazala, da namenijo družinski zdravniki administraciji petino svojega časa. Do nepotrebnih obremenitev prihaja tudi, ker morajo pacientom pojasnjevati pravila obveznega zavarovanja in se z njimi pogajati o pravicah. »Tega ni nikjer na svetu,« je dejal Ravnikar.

»Kakovosten čas je pogovor zdravnika s pacientom, ne pa da je zdravnik tajnica ZZZS,« je v imenu pacientov povedal Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije, ki je poudaril tudi, da pacienti ne želijo, da se katerakoli tehnologija postavi med zdravnika in pacienta, pacienta in medicinsko sestro ali farmacevta.

Mladi zdravniki zaradi obremenitev izgorevajo, starejši se zaradi izčrpanosti upokojujejo takoj, ko izpolnijo pogoje za upokojitev, čeprav je med zdravniki od zmeraj veljajo, da delajo do svojih poznih let, je povedala družinska zdravnica dr. Nena Kopčevar Guček. »Kolegica, stara 36 let, je izgorela. Leto dni je bila na bolniški, zdaj dela štiri ure. Za večje obremenitve je za zmeraj izgubljena,« je navedla. Ali to sploh koga zanima?

Rešitve, ki jim nihče ne prisluhne

Zdravniki škarij in platna za zakonske spremembe nimajo v svojih rokah, so spomnili. Na težave so pričeli opozarjati leta 2010, ko »je gorela rumena opozorilna lučka«, leta 2019 z uporom zdravnikov v Kranju se je prižgala rdeča, a se težave niso odpravile in rdeče opozorilo od takrat zmeraj gori, je ponazoril Rok Ravnikar. Do kakšne krize bo prišlo, vidimo v ZD Ljubljana. Že pred časom so identificirali 32 točk administrativnih razbremenitev in predlagali rešitve, a jim oblasti niso prisluhnile. Večji vpis na medicinski fakulteti ni rešitev, saj to ne pomeni, da bo več zdravnikov delalo v Sloveniji, pač pa bo to prispevek k svetovni medicini.

»Časa ni več. Obliži ne bodo zadostovali, potreben bo velik pok, da se bodo pričele stvari premikati na bolje,« je dejal predsednik odbora za osnovno zdravstvo. Za premierja – tega ali kateregakoli drugega – imajo zdravniki pripravljen seznam potrebnih sprememb. Toda: »Predsednik vlade ne dela reforme, ampak dnevni red. Čakamo, da pride točka o družinski medicini na vrsto. Kolikor dlje čakamo, toliko večji pok bo potreben za ureditev področja.«

Ministrova poslanica

Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, se je ob svetovnem dnevu družinskih zdravnikov zahvalil za njihovo delo, priznal družinski medicini osrednjo vlogo v našem zdravstvu in obljubil zakon, ki bo uredil področje, še pred poletjem. Napovedal je okleščenje administrativnih obveznosti zdravnikov, 20-odstotni denarni dodatek specializantom družinske medicine, dodatno nagrajevanje za večje število opredeljenih pacientov in za opravljanje dodatnega dela v družinski medicini.