Katere ugodnosti prinaša dijaški status?

Z vpisom na srednjo šolo, ko se osnovnošolci prelevijo v dijake, prejmejo marsikatero pravico. Ker srednje šole ne delujejo po principu šolskih okolišev, torej se vanje lahko vpisujejo otroci od vsepovsod, ne le v bližini kraja bivanja, jim država subvencionira prevoz do kraja izobraževanja. Če so od njega preveč oddaljeni, jim je na voljo spanje v študentskih domovih, kjer poskrbijo tudi za njihove tople obroke.

Dijaki se lahko potegujejo tudi za prejemanje štipendije. Pri nekaterih je treba izkazati visok uspeh, pri drugih izbiro »primernega« srednješolskega programa.

Prevoz

Dijaki so upravičeni do subvencionirane vozovnice v javnem potniškem – mestnem, linijskem avtobusnem in železniškem – prometu, če je njihov dom vsaj dva kilometra oddaljen od kraja izobraževanja.

Na voljo jim je tako mesečna kot tudi vozovnica kot vozovnica za deset voženj; prvo lahko koristijo vsi, ki se dnevno vozijo v šolo, medtem ko so do druge upravičeni vsi, ki med tednom bivajo v dijaškem domu in se za vikende vračajo v rojstni kraj.

Cena prve se giblje med 25 in 55 evri, odvisno od oddaljenosti do kraja šole, deset voženj pa stane 20 evrov. Če se odločijo za kombinirano vozovnico, lahko doplačajo tudi vozovnico za mestni promet, ki v prestolnici stane deset evrov, v Mariboru polovico tega zneska.

Medtem ko subvencionirana vozovnica za vožnje samo po mestu v Ljubljani znaša 20 evrov, v Mariboru 16.

Bivanje

Sočasno z informativnimi dnevi za srednje šole in gimnazije potekajo še informativni dnevi v dijaških domovih. Namenjeni so tistim, ki se v šolo ne morejo voziti z avtobusom ali vlakom. Lani je v 36 ustanovah bivalo 4878 dijakov, več kot polovica v samostojnih dijaških domovih. Poleg tega obstajajo tudi domovi pri srednjih šolah in štirje zasebni domovi, priključeni katoliškim šolam.

Za mesto v njih se morajo prijaviti do 2. aprila, in sicer se lahko potegujejo za posteljo v le enem domu. Polna cena, ki vključuje stroške nastanitve (ob postelji imajo v sobi še omaro in pisalno mizo) in prehrane, za mesec je 220 evrov, a se prilagaja glede na število šolskih dni.

Starši, ki vsaj dva dijaka vpišejo v domove, so upravičeni do državne subvencije. Država jim krije stroške bivanja enega otroka. V domu jim določijo sobo in sostanovalce, ponavadi enega ali dva.
 

Prehrana

Na področju subvencionirane prehrane z izjemo tega, da upravičenost centri za socialno delo avtomatično podaljšujejo vsak mesec, ni sprememb. Vlogo zanjo oziroma Enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev morajo tako vložiti le tisti, ki jo uveljavljajo prvič. Ne glede na to se je na vsaki šoli treba prijaviti na malico.

Do brezplačne, ta letos stane 2,4 evra na dan, so upravičeni dijaki v družinah, katerih povprečni mesečni dohodek ne preseže 438,72 evra, kar ustreza vključno četrtemu razredu otroškega dodatka. Upravičeni so tudi dijaki iz rejniških družin, prosilci za azil in obiskovalci zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami.

Subvencijo v višini 70 odstotkov prejmejo uvrščeni v peti razred otroškega dodatka (438,73 do 553,63 evra), 40 odstotkov pa tisti v šestem (553,64 do 668,53 evra). Šole lahko proti plačilu dodatno ponudijo še zajtrk, kosilo ali popoldansko malico.


 

Štipendije

Spodbujanju izobraževanje je namenjenih vrsta štipendij. Zoisove, ki znašajo 120 evrov na mesec, so namenjene izjemnim dosežkom, zraven lahko dijaki zaprosijo za 80 evrov bivanjskega dodatka.

Povezovanju podjetij in bodočih kadrov so namenjene kadrovske štipendije, ki so v zadnjem letu v povprečju znašale 280 evrov.

Za spodbujanje izobraževanja v poklicih, ki jih primanjkuje, je država uvedla štipendije za deficitarne poklice. Dijake, ki se bodo zanje izučili, bodo nagradili s sto evri na mesec.

Upravičeni so do ene štipendije, razen pri kadrovski in za deficitarne poklice, ki jo lahko prejemajo ob vseh, nezdružljivi sta le druga z drugo.

Do državne, ki prinaša med 35 in 90 evrov, so odslej upravičeni tudi tisti, pri katerih dohodek na družinskega člana znaša do 659,3 evra. Poleg dodatka za bivanje je na voljo še med 17 in 40 evrov dodatka za uspeh.

Od zdravja do dela

Šoloobvezni otroci so do 18. leta oziroma do dopolnjenega 26. leta, zdravstveno zavarovani po svojih starših. Pri tem imajo krito obvezno in tudi dodatno zdravstveno zavarovanje, zato so obiski pri zdravniku zanje brezplačni.

Tisti dijaki, ki si v prostem času želijo nabrati nekaj delovnih izkušenj in denarja ter so že dopolnili 15 let, si lahko začasno delo poiščejo prek študentskega servisa. Ta jim uredi napotnico, ki jo nato posredujejo delodajalcu.

Njihova minimalna urna postavka je določena s 4,73 evri bruto oziroma štirimi neto, razliko servis odvede kor prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer tudi dijakom šteje pokojninska doba; za izplačanih 100 evrov bruto denimo prejmejo tri dni. Da se še izognejo dohodnini lahko na leto zasluzijo 3302,7 evra, če jih starši ne uveljavljajo kot vzdrževanega člana pa skoraj dvakratnik tega, 6519,8 evra.