Karl Erjavec: »Vsak šolarček ve, da fiksne linije niso varne«

Ljubljana – Razkrit je del zaključkov parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) v zvezi s preiskavo arbitražne prisluškovalne afere, ki po besedah predsednika Mateja Tonina ne škodujejo državi, kazali pa naj bi na odgovornost vpletenih posameznikov v afero. Nedovoljeno komunikacijo, pridobljeno s prisluhi, je Hrvaška namreč izrabila za enostranski odstop od arbitražnega sporazuma. Haaško arbitražno sodišče je presodilo, da je Slovenija s temi pogovori sicer storila prekršek, a ne takšne narave, da sodišče ne bi moglo končati dela.
 

Čemu je namenjeno razčiščevanje?

Predsednik Knovsa vseskozi zatrjuje, da želi s preiskavo preprečiti takšne napake v prihodnje. Z besedami, da je »navedeni primer hkrati poziv za razvijanje večje varnostne kulture vseh, ki imajo dostop do tajnih podatkov«, so parlamentarni nadzorniki tudi zaključili poročilo. A dejstvo je, da je delovanje Knovsa, ki je sicer namenjen predvsem nadzoru, in ne preventivnim opozorilom, v vseh mandatih služilo tudi notranjepolitičnim obračunom. Predvsem zato, ker je delovanje Knovsa, kjer ima večino opozicija, zaradi tajnosti vedno zavito v tančico skrivnostnosti. Poročilo (zaprti in javni del) bo državni zbor predvidoma obravnaval na decembrski seji.
 

Kaj »razkriva« poročilo?

Javni del poročila, ki predstavlja le delček 150-stranskega poročila zaupne narave, izpostavlja, da slovenska agentka Simona Drenik ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne enote za arbitražo. Drenikova je to danes sicer zanikala. Meni, da ni v ničemer kršila zakona o tajnih podatkih, kar so »po moji vednosti ugotovili tudi pristojni organi«. Sova je sicer, kot ugotavlja Knovs, na več sestankih celotno arbitražno ekipo zunanjega ministrstva podučila o varnostnih tveganjih in še posebej opozorila na pogovore po odprtih telefonskih linijah. Ni pa Sova varnostno podučila arbitra Jerneja Sekolca, ki tudi ni imel kriptiranega komunikacijskega sredstva. Hrvaška SOA je tako njune pogovore prestregla novembra 2014 in januarja 2015 na relaciji Kranj–Dunaj.
 

Koga so »ujeli na laži?«

»Zagotovo boste lahko videli, da smo vsaj eno osebo ujeli na laži. In to potrjeno s pisnimi mnenji in dokazi vsaj treh državnih institucij,« je napovedal Tonin in s tem pozornost najverjetneje želel usmeriti na takratnega zunanjega ministra Karla Erjavca. Knovs je namreč na podlagi podatkov Sove, zunanjega ministrstva in vladnega urada za varovanje tajnih podatkov zanikal njegove besede, da sta ga dva operativca Sove podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. A Erjavec je tudi danes zatrdil, da neformalen pogovor, ki je potekal po njegovem nastopu na položaj ministra za zunanje zadeve, ni bil zaveden in da gre po njegovem za poskuse zavajanja. »Ta, ki je mene podučeval iz Sove, mi je zatrdil, da je komunikacija varna za največ pol minute ali minuto, če fiksni liniji pred tem niso že prisluškovali,« je danes izpostavil Erjavec in dodal, da je iz velike zgodbe, ki se je začela z njegovo interpelacijo, na koncu ostal le očitek, da trije direktorji Sove zdaj pravijo, da ni varno komunicirati po fiksnih linijah. »Sicer pa že vsak šolarček, ki gleda James Bonda, ve, da po fiksnih linijah ni varno komunicirati,« je še zatrdil.
 

Ali je mogoče, da za njuno komunikacijo ni vedel kabinet zunanjega ministra?

Simona Drenik na to vprašanje na zaslišanju Knovsa ni želela odgovoriti, saj – kot je navedeno v poročilu – da to ni v pristojnosti te komisije. Kot pravi takratni zunanji minister Erjavec, obžaluje, da Drenikova ni odgovorila. Ob tem je tudi danes vnovič zatrdil, da za nedopustne pogovore ni vedel.
 

Bodo sledile politične posledice?

Predsednik Knovsa je v petek že izrazil pričakovanje, da bo poročilo terjalo tudi kakšno politično odgovornost. Na kar Erjavec odgovarja, da so njega politične posledice že doletele: »Da je Desus dobil le pet odstotkov, je verjetno tudi rezultat interpelacije in nenehnih napadanj, da sem kriv za arbitražno afero.« Drenikova po arbitražni prisluškovalni aferi ni več zaposlena na zunanjem ministrstvu, ampak pravosodnem. Premier Marjan Šarec je nazadnje preprečil, da bi na predlog pravosodnega ministrstva postala članica sveta varuha za človekove pravice. Sekolec se v javnosti ne pojavlja.