Karl Erjavec bi rad vlado s še več ministri

Karl Erjavec pravi, da njegova stranka razmišlja tudi o uvedbi posebnega ministrstva za obrt in družinska podjetja. Gospodarski minister se po besedah prvaka stranke s temi vprašanji ne more ukvarjati, ker je zaseden s problematiko velikih podjetij.

Ideja prvaka Desusa o širitvi vlade s še enim samostojnim ministrstvom ob našem preverjanju pri njegovih strankarskih kolegih ni padla na plodna tla. Ima morda prvak te stranke že skritega asa v rokavu oziroma svojega kandidata za to ministrsko funkcijo? V Levici pri tem opozarjajo še, da je Erjavec glede tega vprašanja očitno obrnil ploščo.



»Pred leti, ko je bilo v modi predvolilno zmanjševanje števila ministrstev, je Karl Erjavec zagovarjal ravno obratno: zmanjšanje števila ministrstev naj bi olajšalo medresorska usklajevanja. Takrat je zagovarjal enotno ministrstvo za kar tri resorje: kmetijstvo, promet in okolje. V resnici pa ne takratni, še manj pa zdajšnji predlog ne rešujeta problemov, ne za mala podjetja, še manj za razvoj,« so prepričani v tej stranki.



Zagotovo bi moralo obstoječe ministrstvo za gospodarstvo obrtnikom in družinskim podjetjem nameniti več pozornosti in prisluhniti njihovim težavam, ki jih imajo predvsem zaradi visokih davkov in preobsežne birokracije, so si edini naši sogovorniki iz politike. V SD pa med drugim poudarjajo, da bi veljalo posebej za energetiko kadrovsko organizacijsko rešitev zagotoviti v obliki službe za energetiko pri samem predsedniku vlade.

Svojega ministra 
bi rada tudi zbornica

Dejstvo je, da se za posebno ministrstvo zavzemajo na obrtno-podjetniški zbornici. Branko Meh, njen predsednik, je dejal, da bi radi znova imeli ministra za malo gospodarstvo in da je o tem že tudi govoril s predstavniki nekaterih strank.



In kaj naj bi bilo drugače, če bi spet imeli »svojega« ministra? »Zdi se, da ministrstvo za gospodarstvo daje poudarek predvsem večjim podjetjem, nas male pa zanemarja. In ne sliši. Imamo pa veliko težav,« je dodal Meh in poudaril, da je delež malih podjetij v Sloveniji kar 83-odstoten. Koliko prispevajo ta podjetja k slovenskemu BDP, nam Meh, ki je v vodstvu obrtno-podjetniške zbornice od julija 2014, ni znal odgovoriti. Prav tako se ni spomnil, v kateri vladi in kdo je bil nazadnje minister za malo gospodarstvo.Število ministrstev, njihove pristojnosti oziroma področja delovanja sicer določa zakon o vladi, ki ga lahko vsakokratna vladna koalicija spremeni po svoji meri oziroma po meri svojih interesov.

Iz OZS so nam po pogovoru z Mehom poslali podatke bonitetne hiše Bisnode, po katerih so mikro, mala in srednja podjetja leta 2016 ustvarila skupaj za 46,5 milijard evrov prihodkov, velika podjetja pa 42 milijard evrov prihodkov.