Kar 550 razvez pred notarji

Ljubljana – V letu dni, odkar je družinski zakonik povečal pristojnosti notarjev na področju družinskega prava, se je 139 parov odločilo za sklenitev sporazumov o ureditvi premoženjskopravnih razmerjih, bolj znanih kot predporočne pogodbe, 550 parov, ki nimajo mladoletnih otrok, pa se je razvezalo pred notarjem.

»Družinski zakonik je prinesel novosti, ki ljudem olajšujejo življenje. So nas pa nekatere številke presenetile. Zlasti za razveze nismo pričakovali, da jih bo toliko,« je dejala Sonja Kralj, predsednica Notarske zbornice Slovenije. Po njenih besedah so že 15. aprila lani, torej isti ponedeljek, ko je zakonik začel veljati, opravljali prve razveze. »Marsikateri par je čakal, da mu ni treba za to iti na sodišče,« je opisala Sonja Kralj. Leta 2018 je bilo v Sloveniji 2347 ločitev, če bo tudi za 2019 podobna statistika, pomeni, da je bila skoraj četrtina razvez pred notarji. Za razveze parov, ki imajo mladoletne otroke, ostajajo pristojna sodišča.



Pred meseci je precej pozornosti v javnosti zbudilo dejstvo, da je register pogodb o premoženjskopravnih razmerjih, ki ga vodi notarska zbornica, javen. Vsak lahko torej pogleda, kdo je s kom sklenil sporazum, ne pa njene vsebine. »Ljudje, ki sklepajo to pogodbo, so natančno poučeni, kaj pomeni, in vedo, zakaj jo sklepajo. Za vpis v register tudi dajo privolitev,« zagotavlja predsednica zbornice.



Ti sporazumi so korak od ustaljenega – do lani se je vedno štelo, da sta zakonca, zunajzakonska partnerja ali partnerja v istospolni zvezi lastnika vsak polovice premoženja, če eden ne dokaže, da je prispeval več. »Zakonska domneva je pri nas zelo trdno zasidrana, tako v sistemu kot v razmišljanju ljudi. Velik premik je, da se par, preden se poroči, dogovarja za režim premoženja.« Partnerja morata za sklenitev dogovora razkriti vse svoje podatke, kar zadeva premoženje – tudi o morebitnih obveznostih, posojilih, poroštvih, na primer za otroke iz prejšnje zveze.



Od uveljavitve družinskega zakonika se lahko pri notarju podpiše tudi priznanje očetovstva v javni listini, a se je razmeroma malo ljudi odločilo za to. Prav tako za zdaj še ni bilo velikega zanimanja za sestavo notarskega zapisa vnaprej izražene volje staršev, komu bi otroka zaupali v varstvo v primeru smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi. Bi pa, kot nadgradnjo obstoječemu sistemu, po mnenju Sonje Kralj morali tako za izraženo voljo staršev kot za pooblastila, ki jih dajo starejši ljudje, vzpostaviti enoten register.