V mariborskem UKC opozarjajo na pregrete sobe in operacijske dvorane, saj niso ustrezno klimatizirane
Galerija
Temperature v bolnišničnih sobah so včasih že nevzdržne, kar lahko vpliva tudi na rezultat zdravljenja. Foto Boris Šuligoj
Maribor - "Če samo ena potna kapljica z zdravnika med operacijo pade na pacienta, je jasno, da je možnost okužbe večja," je bil glede razmer zaradi pregretih in neklimatiziranih prostorov mariborskega kliničnega centra (UKC) jasen strokovni direktor Matjaž Vogrin. Kot so izpostavili, je tja do 40 odstotkov bolnišničnih prostorov neustrezno hlajenih.
Ni prvič, da iz slovenskih bolnišnic, porodnišnic in zdravstvenih domov prihajajo opozorila o pregretih prostorih, saj nimajo ustreznih klimatskih naprav in je edini način, da sobe vsaj za silo zaščitijo pred žgočim soncem, zatemnjevanje in občasno zračenje, predvsem v jutranjih urah, ko je zunaj zrak še hladnejših. V javnost so že pred časom prišla opozorila o praktično nevzdržnih razmerah v prostorih oddelka za infekcijske bolezni mariborskega UKC, kjer se v pregretih sobah zdravijo tudi vročinska stanja pacientov. A ni to edini oddelek, kjer je stanje zaskrbljujoče. Na novinarski konferenci je Matjaž Vogrin izpostavil: "Mislim, da v Sloveniji niti ena bolnišnica in niti en zdravstveni dom nima urejene klimatizacije v vseh prostorih, kar gotovo vpliva na rezultate zdravljenja".
Del presežka zdravstvene blagajne za klimo
Pojasnil je, da je v UKC Maribor ustrezno klimatiziranih 60 do 70 odstotkov prostorov, 30 do 40 odstotkov pa ne. "To pomeni, da so pacienti in zaposleni izpostavljeni temperaturam, ki včasih dosegajo tudi 30 stopinj Celzija, kar vpliva na rezultate zdravljenja."
Po Vogrinovh besedah je najbolj nevzdržno na oddelku internistične intenzivne medicine, v operativnem bloku klinike za kirurgijo, neklimatiziranih je deset etaž kirurške stolpnice klinike za kirurgijo, prostori klinike za ginekologijo ter prostori oddelka za infekcijske bolezni.
Spomnil je še na 35 milijonov evrov presežka v blagajni zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki jih nameravajo nameniti izključno za skrajševanje čakalnih vrst. Apeliral je na državo, naj del teh sredstev nameni za zdravljenje pacientov, ki se zdravijo v njihovih ustanovah. "Skrajševanje čakalnih vrst je pomembno, ampak najprej je treba poskrbeti za normalne pogoje zdravljenja pacientov," je sklenil.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji