Kap množično desetka vinsko trto

Štanjel, Koper – »V šestih letih smo zaradi kapi vinske trte ostali brez polovice enega od vinogradov. Bolezen spravlja v obup primorske vinogradnike. Res jo poznamo že dolgo, vendar je v zadnjem letu udarila z dvojno močjo,« poziva slovensko javnost na pomoč vinogradnik iz Štanjela Ivo Kobal. Kap mu je zdesetkala nasade z refoškom, s teranom pa kot številni Kraševci ustvari 80 odstotkov prihodkov.

»Bolezen se je letos razširila čez vse razumne meje in zelo ogroža določene vinske sorte. O tem se premalo govori. Zato pozivam vse k ukrepanju,« pove Kobal. V 20 let starem vinogradu s teranom, kjer je imel 5000 trsov, jih je moral na novo podsaditi 1500 in še 1500 jih manjka. V vinogradu, ki ga šest let ni obnavljal, mu manjka polovica trsov. Če posadi nov nasad, bo potreboval vsaj pet let, da zaživi, toda v tem času mu bo bolezen vzela polovico starega. Se bo vinogradništvo tako še izplačalo, se sprašuje Kobal ob dejstvu, da država te bolezni ne priznava tako kot druge, ki vinogradnikom pomagajo z intervencijskimi sredstvi. Vinogradniki nimajo odgovora niti na vprašanje, ali niso za večji pojav kapi krive tudi nove sadike, ki jih gojijo zato, da bi bile čim bolj rodne in kakovostne, so pa vse manj odporne proti boleznim.

Krive so glive, škropljenje ne pomaga

Vodja oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica Ivan Žezlina pojasni, da na zavodu spremljajo kap vinske trte od leta 1980. »Novejše raziskave kažejo, da to bolezen povzroča veliko število gliv, ki prizadenejo les na vinski trti. Ko je vlage več, se kap izraziteje pojavi. V takšni pomladi in poletju, kakršna sta letos, trta naredi zelo bujno listno maso, ko je padavin dovolj in listja veliko, korenine zaradi zamašenega prevodnega sistema v trtah niso sposobne prečrpati dovolj vode. Po suhih pomladih je kapi običajno manj,« pravi Žezlina in pojasni, da je kap najpogostejša na bujnih sortah: sauvignonu, zelenem sauvignonu, cabernet sauvignonu in refošku, medtem ko so merlot, chardonnay in sorte pinot manj občutljive. Čeprav se kap pojavlja tudi drugod po Sloveniji, je je manj kot na Primorskem. V notranjosti države so poletna nihanja in ekstremi med sušo in mokroto manjši. Zelo velike težave s kapjo (esca) imajo tudi v hrvaški Istri in drugih evropskih državah. Nikjer še niso našli ustreznega zdravila in škropljenje ne pomaga.
Žezlina svetuje, da je treba trte obrezati v suhem vremenu, ker se s tem zmanjša možnost prenosa glivičnih okužb, da je treba označiti obolele trse, jih pozimi obrezati ločeno in odrez sežgati. Rezilno orodje je treba razkužiti z alkoholom ali raztopino varekine. Tudi pretirano gnojenje po njegovem ni primerno, ker lahko prispeva k bujnejši rasti, ta pa spodbuja kap. Žezlina pravi, da če je v starih vinogradih okuženih več kot 30 odstotkov trsov, je najbolje zamenjati ves vinograd. »Okoljske spremembe zahtevajo nove prijeme. Več bo treba podsajevati trse in hitreje obnavljati nasade,« pove Žezlina, ki opozarja, da lahko glive, ki povzročajo kap, napadajo tudi drugo, celo sadno drevje.