Imena, ki so zaznamovala letošnje leto in zadnji večer medijskega festivala Naprej/Forward – Društvo novinarjev Slovenije ga je tokrat pripravilo virtualno –, so Jožica Grgič, Špela Kuralt, Zarja Muršič, Janko Petrovec, Boštjan Videmšek, fotograf Mladine Gašper Lešnik, Voranc Vogel, Katarina Bulatović in Tadej Grešovnik. Ti novinarji so po presoji porote za podelitev nagrad čuvaj/watchdog letos »izstopili iz povprečja in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo«.



Več naštetih imen je povezanih z Delom, najdlje gotovo nagrajenka za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva – Jožica Grgič. Zvesti bralci Dela ob tem imenu in priimku ne potrebujejo spremnega besedila; bila je dolgoletna urednica in velja za eno od najbolj prepoznavnih imen slovenskega novinarstva. Zanimala so jo predvsem vprašanja, povezana z verskimi skupnostmi in njihovimi dostojanstveniki ter odnosi med državo in Cerkvijo (na to temo je tudi diplomirala), za prelomnega pa velja njen intervju v Sobotni prilogi leta 1985 z ljubljanskim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem, ki je napovedoval normalizacijo razumevanja cerkve v javnem prostoru.

»Dejstva so zanjo bolj sveta od papeža. Vendar dejstva sama po sebi niso vredna veliko, če niso vpeta v družbene, politične, kulturne, ekonomske ali zgodovinske kontekste. Dogodke in fenomene razume v širokem kontekstu. Tudi če se nekaj zgodi v Sloveniji, ima to mednarodni okvir,« je mogoče prebrati v obrazložitvi nagrad. Njen komentatorski slog je prepoznaven: poglobljen, tudi oster, vendar nežaljiv, nabor fenomenov, ki se jih loteva s prepoznavno pronicljivostjo, pa izjemno širok – od na videz banalnega vsakdanjega življenja do visoke politike. In obratno – od visoke politike do na videz vsakdanjega življenja.

Nagrajenka je čestitala vsem kolegom in dejala, da je ponosna, da novinarstvo ostaja to, kar naj bi bilo po njenih predstavah: predanost delu, srčnost, predvsem pa vera. V novinarstvu se je začela kaliti že kot študentka, v športni redakciji Dela in temu časniku je ostala zvesta do konca. »Vmes se je veliko spremenilo, tudi v merilih, kaj je dober in kaj slab tekst, predvsem pa mislim, da nas v zadnjem času ubija količina, in to je precejšnja razlika v primerjavi s preteklostjo, ko so imeli novinarji čas za lastno profilacijo, pri čemer so jim pomagali starejši izkušeni kolegi,« je potegnila vzporednico s preteklostjo. »Kolikor nam je google olajšal delo, nam po drugi strani daje potuho, predvsem pa sili klasične medije v tekmovanje s spletnimi mediji, jaz pa mislim, da je ta tekma vnaprej izgubljena,« je dejala in dodala, da še vedno verjame, da bodo klasični mediji obstali.


 

Novinarji z izstopajočimi dosežki

Nagrade za izstopajoče dosežke so letos (izmed 27 predlaganih) prejeli štirje novinarji. Špela Kuralt z Dela se je izkazala s prodornimi, kritičnimi in analitičnimi članki o problematiki šolstva v času epidemije covida-19. »Ker so njene informacije iz prve roke, saj je nenehno v stiku z učitelji in učiteljicami tudi prek projekta Učitelj sem! Učiteljica sem!, se pri napovedih in ocenah ni zmotila.« Kot je povedla na prireditvi, je nagrade zelo vesela, kajti s tem so porotniki prepoznali tudi pomen izobraževanja, česar v zadnjem času za odločevalce ne moremo reči. Pri delu ji ne pomaga le terensko delo, ampak tudi dejstvo, da je mama treh šoloobveznih otrok. »Novinarstvo sodi na teren, v najbolj oddaljenih kotičkih Slovenije lahko izvemo res prave zgodbe, zato ostajam z dušo in srcem dopisnica,« je poudarila na virtualni prireditvi.

Zarja Muršič z Radia Študent je odlična znanstvena novinarka, svoje najboljše delo pa je opravila med marcem in junijem, ko je bilo védenje o virusu še ekstremno skopo. »Upam, da cepivo in hitri testi prinašajo nekaj upanja za ljudi,« je rekla o sedanjosti, »zdaj potrebujemo le nekaj potrpljenja.« Dopisnika RTV Slovenija iz Rima Janka Petrovca, ki je tako rekoč sinonim za dobro reportažo, smo z navdušenjem spremljali, kako je z neizmerno energijo in tankočutnostjo poročal o prvem valu epidemije covida-19, ki je še posebej hudo prizadel Italijo. »Rudnik je tam, kjer si, vzemi lopati in koplji,« je citiral moto, ki ga vodi pri delu. 



Četrti čuvaj za izstopajoče dosežke je šel Boštjanu Videmšku, dolgoletnemu Delovemu novinarju in sodelavcu ter enemu od najbolj prepoznavnih imen vojnega in kriznega poročevalstva. Tokrat si je zaslužil nagrado s projektom, ki ga izvajata s fotografom Matjažem Krivicem, v njem pa iščeta primere dobre prakse in dokaze, da je svetlejša prihodnost še mogoča. »Projekt, ki sta ga avtorja financirala sama, je eden od redkih dolgoročnih projektov v slovenskem medijskem prostoru, ki jih zaradi krčenja medijskih prihodkov in denarja za potovanja akutno primanjkuje,« je zapisala porota. Videmškova knjiga Plan B je prejemnica naslova knjiga leta 2020, velike nagrade Slovenskega knjižnega sejma.



»Moja družbena odgovornost je, da ponudim tudi kakšen odgovor in razširim svoj razpon. Mislim, da prihajamo v čas, ko bo pomembno obvladati več prvin. Na polju podnebne krize je multidisciplinarnost nujna,« je povedal o svojih načrtih, planu C, ki ga s fotografom Krivicem zasledujeta pri opozarjanju na podnebne spremembe. 
 

Fotografa in debitanta leta

Posebej zahtevno delo je imela porota pri izboru čuvajev za izjemne dosežke v novinarski fotografiji; prejela je 40 fotografij osmih avtorjev in 15 fotografskih serij desetih avtorjev. V prvi kategoriji jo je prepričal fotograf Gašper Lešnik, ki je posnel fotografijo protestov z višine (objavljena je bila v Mladini), v drugi Voranc Vogel z Dela za družbeno angažirano reportažo o nevidnih malih ljudeh, ki so zaradi paničnega odziva politikov na razglasitev pandemije in zaprtja mej obtičali v Sloveniji. 



Za konec še čuvaji za tiste, na katerih stoji prihodnost, to so novinarji, ki so v poklicu manj kot pet let. Porota je med devetimi kandidatkami in kandidati za debitanta leta izbrala novinarko neodvisnega portala Oštro Katarino Bulatović in novinarja Pop TV Tadeja Grešovnika. Prva je prepričala z zrelostjo, natančnostjo in odgovornostjo, drugi pa izstopa zaradi neustrašnosti in sposobnosti razumevanja najkompleksnejših tem.

Nagrajence so tokrat razglasili kar virtualno, prireditev s slovesno podelitvijo pa bodo v živo izpeljali, ko bo to dovoljevalo epidemiološko stanje in veljavni ukrepi.