Kako so taborniki postavili stacionarij

Taborniška prisega in zakoni vzgajajo mlade v duhu, da so vedno pripravljeni pomagati po vseh svojih močeh. Čas, ki ga namenjajo v Zvezi tabornikov Slovenije (ZTS) prostovoljstvu, ni le vzgoja mladih in aktivno preživljanje prostega časa, je tudi čas, ki ga namenjajo sočloveku. Taborniki že leta aktivno sodelujejo v enotah civilne zaščite, njihova enota je ob razglasitvi epidemije postavila mobilno bolnišnico, skupina taborniških prostovoljcev pa je samoiniciativno vzpostavila komunikacijski kanal Pomagaj sosedu.

Sedemnajstčlansko stalno taborniško ekipo za postavitev in oskrbovanje stacionarja, bolnišnice v šotoru, vodi Tomaž Strajnar. Ekipo ZTS MOBSTAC so oblikovali pred več kot desetletjem, v njej so člani iz Kranja, Škofje Loke, Medvod in Ljubljane, kar je bolj praktično, saj so bolj odzivni. Poleg tabornikov je v ekipi še pet pogodbenikov civilne zaščite. Stalna sestava je potrebna, ker gre za precej specifično delo in se ga ne da učiti v kritičnih razmerah.



V ekipi so samo krepki fantje, saj en šotor tehta okrog dvesto kilogramov, stacionarno bolnišnico so tokrat za resno uporabo postavili prvič. Gre za dvanajst šotorov, v vsakem je prostora za deset postelj, potem sta tu še dva vezna člena, sanitarni vozel in zabojnik za vodo. Celotna bolnišnica je bila postavljena v dveh dneh, prvi dan šotori, drugi dan pa vse ostalo, od povezave za gretje in klimatsko napravo do postelj. V osnovi je stacionarna bolnišnica namenjena za čase ob naravnih nesrečah. Ker za zdaj ni v uporabi, jo pogodbeniki dnevno le pregledajo, če pa se bo aktivirala, bodo ob pogodbenikih verjetno prisotni tudi taborniški prostovoljci. Ob stacionarni bolnišnici je tudi vojaška z vso opremo, vključno s kirurškim blokom.

Ekipe za postavljanje šotorskih naselij

Regijska pa je razporeditev taborniških prostovoljcev v 18 pet- do šestčlanskih ekip za postavljanje zasilnih bivališč, šotorskih naselij. Vodja koordinacije, tudi z lokalnimi okolji, zadolžen za civilno zaščito, je na strani Zveze tabornikov Slovenije (ZTS) Andraž Drešček, ki pojasnjuje, da se ekipe skličejo odvisno od potreb.



Veliko dela so imeli ob prvi begunski krizi, pa pred tem ob žledu, ki je prizadel Slovenijo. Takrat niso postavljali šotorov, temveč so pomagali na vse druge načine, saj taborniki skozi svoje delovanje pridobivajo različne veščine, kar drugje ni mogoče. Poleg tega se precej dobro usposobijo za delovanje v kriznih razmerah, saj razmišljajo zunaj okvirov. Kar se je po Dreščkovih besedah izkazalo tudi pri dosedanjih akcijah, ko so bili taborniki pomemben člen v verigi.

Aktivnosti v lokalnem okolju

Andraž Drešček je sicer član Rodu aragonitnih ježkov iz Cerknega; gre za rod z okrog 120 člani, kar pomeni, da je tako rekoč vsak tretji cerkljanski osnovnošolec tudi tabornik. Zato ni presenetljivo, da cerkljanski taborniki sodelujejo pri skoraj vseh akcijah v lokalnem okolju, starejši člani pa so aktivni tudi v organih ZTS, ki neprekinjeno deluje že več kot sedem desetletij in nadaljuje tradicijo predvojnih skavtske in gozdovniške organizacije. Ob sedanji krizi je ZTS svoje delovanje zamrznila in dejavnost preselila na splet, prostovoljci pa delujejo na lokalni ravni.



Oblikovalci spletne strani Pomagaj sosedu želijo na primer posameznike povezati z že obstoječimi in delujočimi iniciativami oziroma organizacijami. Na portalu združujejo ljudi, ki imajo minuto časa preveč, s tistimi, ki ga imajo minuto premalo. Ne želijo napeljevati na kakršnokoli fizično obliko pomoči osebam, ki niso člani iste družine, in tako ne napeljujejo na kakršnokoli kršenje vladnih ukrepov. Predstaviti pa želijo vse oblike pomoči, ki že obstajajo, poiskati področja, kjer bi jo še lahko organizirali, ter aktivirati vse, ki niso del enot Civilne zaščite, Rdečega križa ali drugih organizacij, a bi vseeno radi priskočili na pomoč drugim. Projekt svojih članov ZTS podpira. Oblikovalci tako dnevno objavljajo nove informacije in zbirajo posameznike, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati na katerem koli področju. Poleg tega delijo dogodke, ki se dogajajo na spletu, ter dodajajo različne ideje za kratkočasenje doma, od športa in rekreacije pa vse do poučnih vsebin, kuharskih receptov, idej za knjižne molje.

Zamrznjeno delovanje, ideje v Ropotarnici

Maturant škofjeloške gimnazije Rok Šarić je vodnik voda murnčkov, najmlajših tabornikov. Tudi fizične aktivnosti dinozavrčkov, kot si je vod v Rodu svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke nadel ime, so te dni zamrznjene. Si pa Rok in njegova pomočnica Aina dopisujeta z vsemi osmimi murnčki, ki obiskujejo prve razrede različnih loških osnovnih šol. Komunicirajo s pisemci, v katerih se taborniki srečujejo z izzivi, ki jih lahko naredijo sami. ZTS je medtem na spletni strani odprla tudi Ropotarnico, kjer je moč najti zbirko idej za vzdrževanje taborniške »kondicije«. Gre za podstran na spletni strani taborniki.si, kjer objavljajo taborniško obarvane podvige za otroke in mlade ter ideje, kaj lahko počnejo.