Kako se zapirajo vrata dnevnih centrov za starejše

Ljubljana – Težave, ki jih povzroča nova huda epidemija koronavirusa, se kažejo tudi z vedno tesneje zaprtimi vrati dnevnih centrov za starejše, v katerih se v normalnih, zdravih časih družijo starejši.

To se potrjuje tudi v ljubljanskih dnevnih centrih (DCA), in kot pravi Katja Krivec, strokovna vodja teh osmih centrov, so morali sredi oktobra prvič po 15 letih opustiti vse športnogibalne aktivnosti, druge aktivnosti so omejene. Ali bodo v tem tednu odprti, v petek še ni bilo jasno.

Danes (v petek) smo še odprti, kako bo drug teden, ta trenutek žal ne vemo, je odgovorila Katja Krivec. Koliko članic/članov DCA se je v letošnjem »šolskem« letu vpisalo v številne pestre programe centrov, ki so razprostrti po vseh koncih Ljubljane?

In kako se zgodbe vrtijo že v drugi koronavirusni epidemiji? Ali še potekajo aktivnosti, programi, krožki ali samo urica »za kavo« ali pa so morali bolj ali manj že vsa vrata teh aktivnosti zapreti?

Katja Krivec odgovarja: »V novo šolsko leto DCA, ki se je začelo po 15. septembru, v polni obliki pa s 1. oktobrom, se je letos vključilo približno 600 starejših občanov mesta Ljubljana, kar je več kot polovica manj kot prejšnja leta.

Poleti se število članov v primerjavi s prejšnjimi leti ni zmanjšalo, z oktobrom, ko se je epidemiološka slika v državi začela slabšati, pa so se številni starejši odločili, da bodo za nekaj časa raje ostali doma oziroma se bodo izogibali druženju.

Enako so se odločili nekateri prostovoljci, a smo kljub temu članom ponudili vključitev v več kot 280 skupin oziroma aktivnosti. Prvič v petnajstih letih delovanja programa DCA smo morali vse aktivnosti oziroma skupine, ki so bile navedene na urnikih, številno omejiti in uvesti obvezne prijave.

Člani so nove omejitve sprejeli z razumevanjem in skupine so se v trenutku napolnile. Zavedali smo se, da je to velika sprememba v primerjavi z dosedanjim načinom dela v DCA, a je bila trenutno žal neizogibna. Smo se pa zelo potrudili in vsem članom, ki so se želeli vključiti, omogočili udeležbo v skupinah. Poiskali smo nove prostovoljce in dodajali skupine.«


 

Pravilom se sproti prilagajajo

Težave z epidemijo koronavirusa se iz dneva v dan povečujejo, zato se tudi v dnevnih centrih za starejše v Ljubljani hitro spreminjajo pravila. Mogoče je danes že drugače, kot je bilo še v petek. Že pred desetimi dnevi, torej 16. oktobra, so, kot razlaga Katja Krivec, žal morali zamrzniti vse športnogibalne aktivnosti.

Krivec: »Ohranili smo pogovorne skupine, nekatere skupine jezikov, vaje za urjenje spomina, ročna dela oziroma vse aktivnosti, ki jih lahko izvajamo z masko in pri katerih lahko zagotovimo zadostno razdaljo med člani. Skupine smo omejili na šest in seveda upoštevamo tudi vsa druga navodila in priporočila vlade RS in NIJZ.«
 

Spletni DCA

Koliko se članice/člani lahko vključujejo tudi v njihove spletne programe, recimo »spletne DCA«, in kako? »V tem tednu smo, kot v prvem valu epidemije, številne aktivnosti prenesli na splet in socialna omrežja. Več kot 25 skupin se izobražuje in telovadi na daljavo, v različnih spletnih programih in na socialnih omrežjih (zoom, youtube, facebook, e-pošta ...).

Več kot 1600 prejemnikov naših elektronskih novic dnevno dobi povezave do različnih aktivnosti, od ustvarjalnih idej do miselnih vaj, vodenih vadb, motivacijskih predavanj, vaj za utrjevanje tujih jezikov,« odgovarja Katja Krivec.


 

Socialna izolacija lahko povzroča psihične težave

V petek so torej še bili odprti, toda, kot je napovedala Katja Krivec: »Kako bo drug teden, ta trenutek žal ne vem. Stvari se hitro spreminjajo in tudi mi se prilagajamo iz dneva v dan. Vsekakor pa si želimo, da DCA ne bi ponovno zapirali, tako kot spomladi, saj smo pri starejših članih opazili zelo hude psihološke posledice.

Zaznali smo več tesnobnih in depresivnih motenj, več alkoholizma in bistveno slabšo psihofizično kondicijo. Upamo, da bomo lahko imeli odprte vsaj za individualno svetovanje, saj je osebni stik nekaj povsem drugega kot svetovanje po telefonu.

Socialna izolacija in osamljenost bistveno povečujeta tveganje za nastanek depresije, demence in številnih drugih obolenj, zato se trudimo, da s člani ostajamo v stiku in jih spodbujamo, da skrbijo za svojo psihofizično kondicijo. To je vse, kar nam ostane v boju z virusom!«