Kako prihraniti energijo in se ne odreči udobju

Ljubljana – Ne tehnologije, človek je tisti, ki lahko najučinkoviteje zmanjša rabo energije – le svoje navade mora spremeniti, kažejo poskusi v »živih laboratorijih« osmih evropskih držav. Če v stanovanju v kurilni sezoni temperaturo znižamo za le eno stopinjo in na teden operemo cikel perila manj, zaradi tega življenje ni nič manj udobno. Vse je torej v naših glavah.

V naših glavah je, ali bomo perilo vsakič prali po istem programu ali si bomo »upali« preizkusiti tudi kakšen krajši, energetsko učinkovitejši program; ali bomo očistili madež na oblačilu, ali ga odvrgli v koš za perilo; ali bomo v ogrevalni sezoni prostore zračili, ne da bi prej priprli radiatorje; ali bomo namesto dodatne odeje ali dodatne jopice okrepili gretje … 



»Žive laboratorije« so v sklopu projekta Energise predstavljala gospodinjstva na Danskem, Finskem, Madžarskem, Nizozemskem, Irskem in v Nemčiji, Švici ter Veliki Britaniji; v projektu je sodelovalo deset držav, še Slovenija in Bolgarija. V 320 gospodinjstvih so strokovnjaki »tipali« kulturne vplive in vplive družbenih norm prebivalstva na dnevno porabo energije: na ugašanje luči, zapiranje pip, čiščenje oziroma pranje perila, ogrevanje prostorov … Izziv za sodelujoče je bil, kako za polovico zmanjšati število tedenskih ciklov pranja perila in kako znižati temperaturo v dnevnih prostorih na osemnajst stopinj Celzija. Raziskovalne skupine so ljudi najprej oborožile z »energetskim« znanjem, nato so jih opremile še z merilniki toka, zapisovalniki temperature in termometri.

Za 5000 olimpijskih bazenov vode manj

V Švici so gospodinjstva pred preizkusom perilo prala skoraj trikrat na teden, po njem manj kot dvakrat. Če so se teden prej »razvajali« pri povprečno 24,9 stopinjah, so po treh mesecih, kolikor je trajal preizkus, v prostorih namerili le še 20,8 stopinje Celzija. Švicarji so izračunali, da bi lahko prihranili za pet tisoč olimpijskih bazenov oziroma 13 milijonov kubičnih metrov vode in 10 milijonov litrov pralnih sredstev na leto, če bi vsa njihova gospodinjstva perilo prala le enkrat na teden manj. Zmanjšanje sobne temperature za eno stopinjo Celzija bi jim v ogrevalni sezoni prineslo šestodstotni prihranek vse energije, namenjene ogrevanju domov v Švici, kar je skoraj dvakratnik energije, ki jo njihova gospodinjstva porabijo za pranje in sušenje perila.


 

Zasavje in Pomurje, živa slovenska laboratorija

Slovenija v projektu Energise ni imela vloge »živega laboratorija«. Pri nas je društvo za sonaravni razvoj Focus, ki je tudi sodelovalo v Energiseu, že pred dvema letoma opravilo podobno raziskavo v sklopu projekta o energetski revščini Reach. Raziskavo so izvedli v štirih državah, pri nas pilotno v Zasavju in Pomurju, kjer so takrat imeli največjo, 16,5- in 19,3-odstotno brezposelnost in najnižje plače. Štiristo gospodinjstvom so po izboru Centrov za socialno delo brezplačno svetovali in jih opremili z »varčnimi paketi« z varčnimi sijalkami, tesnili za okna in vrata, z varčevalnimi nastavki za pipe in prhe ..., s paketom, v povprečju vrednim 30 evrov. In prihranki? V Focusu so izračunali, da bodo položnice za sodelujoča gospodinjstva nižje za 77 evrov na gospodinjstvo na leto ali za vseh štiristo skoraj za 31.000 evrov oziroma da bodo skupaj najrevnejša gospodinjstva Zasavja in Pomurja prihranila 280.000 kilovatnih ur energije in 4800 kubičnih metrov vode.