Kako pridne so čebele, spremljajo po spletu

Prevalje – Uršlja gora se ne bo več dolgo ponašala z najvišje ležečim slovenskim čebelnjakom, saj ga bodo koroški čebelarji kmalu selili v dolino. A le začasno, preko zime. Tveganje, kako bi čebelji družini prezimili na nadmorski višini 1699 metrov, je preveliko. Do pomladi bodo znanje skrbeli v čebelarsko-sadjarskem učnem centru Na Fari na Prevaljah.

Koroški čebelarji, ki so panja s čebelami na Uršljo goro naselili sredi poletja, ves čas opazujejo, kako se obnašajo na tej višini. Donos medu spremljajo kar po spletu, saj sta panja opremljena z elektronsko tehtnico. Kaže, da se ga bo zaradi kvalitetne poletne čebelje paše na cvetočih gorskih travnikih nabralo kar nekaj kilogramov. Pridelku z Uršlje gore še niso določili imena, a vse več je čebelarjev, ki menijo, naj se gorski cvetlični med imenuje Urškin med. Takega v državi še nimamo.

Kakorkoli ga bodo poimenovali, ga bo treba zaradi majhne količine zelo tanko mazati na kruh ali pa si obogatiti medene zaloge pri katerem od čebelarjev v dolini. In teh ni malo. V Mislinjski, Mežiški in Dravski dolini stoji 500 čebelnjakov, v njih pa je skupaj kar 3500 panjev. "Prevladuje gozdni med," pravi Rudi Vogel, predsednik čebelarskega društva Prevalje. "Letos je letina zaradi pogostega dežja in neurij slaba, še posebej v Mežiški dolini," ugotavlja Vogel. Donos medu na posameznih mikrolokacijah preverjajo s tehtnicami. "Imamo jih sedem. V drugi polovici avgusta smo z njihovo pomočjo ugotavljali, da je bil na Uršlji gori donos medu večji kot v dolini," pove sogovornik, ki je čebelar že več kot štirideset let.
 

Z žličko medu nad stres v službi

S čebelami je imel opravka že kot otrok, saj sta se njimi ukvarjala tako oče kot ded. "Brez čebel si ne predstavljam življenja. Med je hrana za možgane. Kozarček ga imam vedno tudi v službi," pravi Rudi, zaposlen v eni od ravenskih železarskih družb. Pred stresnimi situacijami, ki jih v službi ni malo, zaužije čajno žličko. "Ne samo med, vse, kar je od čebel je zdravilno, Tudi čebelji vosek denimo," pravi Rudijeva žena Anica, medicinska sestra na pediatričnem oddelku slovenjgraške splošne bolnišnice. Anica si doma neoporečen med namaže na vsako rano, z njim zdravi tudi opekline. Otroke navdušuje z izdelkom, ki ga je poimenovala Strdolada, mešanica medu in kakava.



Čebele so lahko tudi donosen posel. Za Nejca Juvana, edinega vzrejevalca čebeljih matic na Koroškem, je že tako. Star je petindvajset let, a so njegove matice, čiste kranjske sivke, iskano blago ne pri domačih čebelarjih, pač pa tudi čebelarjih iz tujine. "Preprosto. Matico v družbi najmanj petih in največ sedmih spremljevalk pošljem po pošti, v plastični embalaži, ki ni večja od škatle za vžigalice." Nejčev čebelnjak stoji na Šumahovem vrhu nad Črno na Koroškem, na posestvu njegovega dedka, Šumahovega Anzija. Sprva je bil to en sam panj, ki ga Šumahov Anzi dobil za rojstni dan z željo, da se po večletnem premoru znova zaposli z čebelami. A kmalu po tem, ko je prejel darilo, je moral v bolnišnico. Nejc, sicer Prevaljčan, je vedno več časa preživljal ob panju, za nasvete, kako ravnati s čebelami, da bodo v dobri kondiciji, ko se dedek vrne z zdravljena, pa hodil k sosedu.
 

Dobile bodo gospodarja

 

Koroški čebelarji, ki delujejo v osmih čebelarskih društvih, povezani pa so v zvezo, ki ji predseduje Zoran Mičić, so zadovoljni, da se za čebelarjenje zanimajo tudi mladi. Morda jih za čebelarjenje navduši čebelnjak na Uršlji gori, ki ga je izdelal Alojz Petrič, mizar Andrej Pungartnik z Mute pa je podaril čebelje panje. "Čebelji družini pa sta poklonila čebelarja Janko Goričan in Alojz Petrič," je povedal Zoran Mičić.

Čebelji družini z Uršlje gore bosta prezimili v čebelarsko sadjarskem učnem centru na Fari na Prevaljah. Skrb zanje si bodo čebelarji porazdelili, kmalu pa naj bi jima določili stalnega gospodarja.

Čebelnjak na gori bo zagotovo velika atrakcija tudi za vse tiste, ki se bodo prihodnje letu udeležili praznovanja drugega svetovnega dneva čebel, ki bo potekalo na Ravnah na Koroškem. Koroški čebelarji bodo udeležencem iz Slovenije in tujine zagotovo predstavili in ponudili tudi Urškin med.