Nakup letalske vozovnice še zdaleč ni največji potovalni stres. Čeprav ste našli ustrezno povezavo za razumno ceno, vas pravi preizkus živcev lahko čaka šele na letališču. Vsaj pri letih z Adrio Airways. Prejšnji teden sem tako ostal brez sedeža na letalu, ker so združili leta za München in Dunaj.

Nikakor ni bilo prvič, da so pri Adrii združili leta, vendar je prvič brez sedeža ostalo toliko potnikov. Adria je namreč v preteklih mesecih že združevala lete, da ni v zrak poslala dveh napol praznih letal. Tako je bilo tudi junija na poti v München, vmes pa smo se ustavili še v Zürichu. Najprej so šli z letala potniki z vozovnico Ljubljana–Zürich, namesto njih je gor prišla približno enaka peščica potnikov za let Zürich–Ljubljana. Skupaj smo nato poleteli proti Münchnu, kjer je šla dol naša skupina na relaciji Ljubljana–München, gor pa so se zgnetli potniki z vozovnico München–Ljubljana. In tako naprej smo vsi skupaj izgubljali dragocene ure do vrnitve letala na brniško letališče.

Zmeda na tleh in v zraku

Prav zato prejšnji teden nisem posvečal pretirane pozornosti obvestilu, da so naš let do Münchna združili z letom do Dunaja, saj zraven ni bilo nobenega dodatnega obvestila o presežku potnikov. In če je kdaj v preteklosti presežek potnikov nastal, smo bili vajeni, da gre le za nekaj potnikov, ki jih lahko preštejemo na prste ene roke, letalska družba pa jim nato ponudi nadgradnjo leta v poslovnem razredu ali ustrezen nadomestni let.



Težko bi se bolj zmotili. Na Brniku je bil takšen presežek potnikov, da je za štetje nesrečnežev zmanjkalo tudi prstov na nogah, vrsta za iskanje nadomestnega leta pa je bila tako dolga, da so minevale ure, s tem pa tudi možnosti za zamenjavo vozovnice prek drugih povezav (Bruselj, Frankfurt, Zürich …).

Toda zmedeni nismo bili samo potniki brez karte na Brniku. Po prvem pristanku na Dunaju (na združenem letu do Münchna) se je namreč na letalo z vozovnico Dunaj–Ljubljana vkrcal tudi azijski potnik, nato pa ga je v Münchnu zapustil, misleč, da je že pristal v Ljubljani. Našli so ga v avtobusu pred letalom, pri iskanju je moral pomagati celo pilot.

Odškodnina vezana na razdaljo

Zaplet s presežkom na Brniku smo trije sopotniki z nekaj sreče rešili sami. Nadomestni let do končne postaje (Basel) smo našli prek letališč v soseščini (Celovec–Dunaj–München–Basel), toda izgubili smo vsaj štiri ure časa.

Veliko več živčnosti je pri vseh potnikih, ki le redko potujejo z letalom. H kateremu okencu morajo iti? Kako priti do želenega kraja? Kdo bo plačal nadomestno vozovnico? Bo to sploh dobil? Še najmanj pa ljudje vedo, da so v mnogih primerih upravičeni do odškodnine.

Uredba Evropske unije 261/2004 namreč določa, da vam pripada odškodnina, če ste prispeli tri ure ali več pozneje, če so vaš let odpovedali v zadnjih dveh tednih pred odhodom ali če so vam zavrnili vkrcanje zaradi zasedenih sedežev.



Višina odškodnine je vezana na razdaljo; 250 evrov vam pripada za lete do 1500 kilometrov, 400 evrov za lete med 1500 in 3500 kilometri in 600 evrov za lete nad 3500 kilometrov.

Zraven je več omejitev in dodatnih določil. Odškodnina pripada potnikom za lete iz Evropske unije in tudi vanjo, če ima letalska družba sedež v EU. Pri daljših zamudah vam pripada še dodatna oskrba: hrana in pijača, hotelska nastanitev (če je potrebna), dva krajša telefonska klica … Edina izjema je, če bi tovrstna oskrba zamudo še povečala.

A vseh določb je toliko, da jih letalske družbe navajajo v brošurah z drobnim tiskom od prve do zadnje strani, potem pa se znajdi, če se znaš.

Delayco – slovenski izterjevalec

Nič čudnega torej, da v kar 80 odstotkih primerov letalske družbe odškodnine ne izplačajo. A ne zato, ker ne bi bilo pravega vzroka zanjo, temveč ker potniki svojih pravic sploh ne poznajo ali pa jih ne znajo uveljaviti.

V tujini je več spletnih strani za pomoč potnikom (najbolj znana je Air Help), že skoraj leto dni pa obstaja tudi slovenski ponudnik – Delayco. Podjetje so ustanovili trije študentje, za svojo storitev pa vzamejo 25 odstotkov provizije od odškodnine. Če do odškodnine zaradi zamude ali odpovedi niste upravičeni, vam ne vzamejo nič. Najvišja dosedanja odškodnina je bila 7500 evrov, pripravljajo tudi skupinske zahtevke.

»Letalske družbe potnikom največkrat sploh ne povedo, da jim pripada odškodnina. Če že, se ji poskušajo izogniti z nekakšnimi kuponi, kar pa ni ustrezna odškodnina,« pravi Nal Lukšič iz Delayca.

Kako je pri stavki

Toda zakaj ne bi raje sami prišli do odškodnine brez posrednika, če smo do nje upravičeni? »Odškodnino lahko zahtevate sami, a je postopek dolgotrajen. Najprej morate najti ustrezen kontakt, ki pa ga mnoge letalske družbe skrijejo. Nekatere sicer imajo spletne obrazce, a nato le redko odgovorijo v predpisanih dveh mesecih. V tem primeru ni druge možnosti kot tožba, kar pa ni nujno dobra ideja, saj imajo letalske družbe dobro naštudirano zakonodajo,« odgovarja sogovornik. »Podrobnosti ne bi razkrival, ampak mi imamo razvejene stike, tudi z letalskimi družbami. Vemo, kje in kako pritisniti, da bodo postopek hitreje rešili in tudi plačali odškodnino,«

Pri Delaycu zatrjujejo, da pri njih traja povprečno mesec dni od vložitve pritožbe do konca postopka. »Zahtevek pregledamo in preverimo pri več virih,« je opisal Lukšič. »Če ste upravičeni do odškodnine, boste denar tudi dobili.«

Odškodnina vam ne pripada vedno; denimo, če je bil let odpovedan iz vremenskih ali političnih razlogov. »Treba je pogledati več dejavnikov; predvsem čas in vzrok zamude,« je pristavil predstavnik slovenskega podjetja. In posebno opozorilo – med dejavniki, po katerih vam odškodnina ne pripada, je navedena tudi stavka, vendar obstaja pomembna razlika. Če je let odpovedan zaradi stavke zaposlenih pri vaši letalski družbi, morate prejeti odškodnino, če težave nastanejo zaradi stavke letališkega osebja (ali kakšne druge letalske družbe), pa vam ta ne pripada.

Vse več je tudi namigovanj, da Adria kmalu ne bo več zmožna poslovati (morda že ta mesec), družbe, ki skrbijo za pravice potnikov, pa že pripravljajo pravno podlago, kako ravnati, če Adria resnično ne bo več letela.

Na drugih celinah precej drugače

Še več zapletov je, če vam let odpovedo na drugih celinah. »Če gre za let iz Evrope, denimo iz Londona v New York, ste v primeru zamud in odpovedi upravičeni do odškodnine. Toda če gre za let v Evropo, mora biti letalska družba evropska, drugače veljajo pravila države, iz katere ste leteli,« je povedal Nal Lukšič. »Z letalskimi družbami v ZDA ne boste imeli veliko sreče, saj ameriška zakonodaja ni tako stroga kot evropska. Imajo neke odškodnine, a so zelo specifične.«

Spletni ponudniki sicer ponujajo pomoč tudi v tovrstnih primerih. »Za vsako državo je treba gledati posebej. Nekateri prevozniki imajo odškodnine določene kar sami. Četudi gre za primere na Japonskem ali v Južni Koreji, navežemo stik z letalsko družbo,« je povedal sogovornik iz Delayca. »Zdaj imamo nekaj primerov s kitajskimi letalskimi družbami, zato proučujemo njihovo zakonodajo.«

Zahtevajte odškodnino

Če so torej vaš let prestavili ali odpovedali, naj vas ne bo strah zahtevati odškodnine. Pripada vam tudi, če vam je letalska družba našla nadomestni let ali če vam je letalsko vozovnico plačal kdo drug, saj mora odškodnino dobiti oseba z imenom in priimkom na vozovnici.

Za reševanje svojega primera sem se obrnil neposredno na Adrio. Izpolnil sem spletni obrazec in kmalu prejel elektronsko sporočilo, da bodo primer posredovali ustrezni službi in odgovorili v najkrajšem možnem času. Za pomoč sem prosil tudi podjetje Delayco, pred začetkom postopka pa sem moral podpisati pogodbo o izterjavi nadomestila in pooblastilo za zastopanje v postopku zoper Adrio. Ker ustreznega odgovora od Adrie ne pričakujem, sem se že sprijaznil, da mi bo posrednik vzel 25 odstotkov celotne odškodnine.

Več torej sledi. Vsaj upam.