Kako pomembno je za zdravo življenje imeti vrt – v naravi, na balkonih, strehah (če pač imamo to možnost)? Kako nam vrt lahko pomaga pri fizični in psihični kondiciji, nas morda tudi pomirja?

Delo na vrtu je po mojem mnenju zelo pomembno za psihično zdravje, saj se lahko po dolgem dnevu v pisarni, v zaprtem prostoru, avtu … umirimo na zraku in pri delu z zemljo. Hrana, pridelana na lastnem vrtu, je vedno sveža, lokalna in sezonska, kar našim telesom najbolj prija, in je zato najprimernejša za naše fizično zdravje.




Toda čeprav že nekaj let veliko govorimo o tem in prisegamo na ekološko pridelano hrano, sem letos opazila velik korak nazaj. Zaradi slabega vremena so se namreč mnogi odločili za uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin.

Pri tem so jim s svojo ponudbo veliko pomagali tudi nekateri trgovci. Ljudje se ne zavedajo, da so kemična sredstva varna samo, če se pravilno uporabljajo. Ne verjamem, da se lahko deset paradižnikov poškropi varno in pravilno.

Poleg tega opažam, da pri delu na vrtu nekateri pretiravajo in se zlasti spomladi ne znajo ustaviti. Tudi to za zdravje ni dobro, saj lahko trpijo hrbtenica, sklepi … Tudi na soncu se nekateri ne ustavijo. Na vrtu ni nikoli treba vsega narediti v enem dnevu, v eni uri, to tudi za zdravje ni dobro.




Vsekakor sem za to, da si ljudje sami pridelujejo zelenjavo, a ne za vsako ceno. Če povrtnine gojite na balkonu ali terasi, ki je nad parkiriščem, s katerega avtomobili vsako jutro speljujejo, se morate vprašati, koliko je vaša zelenjava res zdrava.
 

V času težav zaradi koronavirusa je ekološko vrtnarjenje verjetno še pomembnejše. Kaj, na kratko, pomeni eko vrt?

Koronavirus ne bi smel imeti ničesar z ekološko pridelavo. Motiv za to bi moralo biti naše zdravje in predvsem zdravje otrok, ne pa koronavirus, ki je samo pokazal, kako nemočen je človek proti naravi. Definicij ekološke pridelave je lahko več.





Z vidika trženja je to pridelava z določenimi pravili, ki jih mora vsak, ki želi prodajati ekološko hrano, upoštevati, vsaj enkrat na leto pa inšpekcija pri njem opravi nadzor, ali dela pravilno. Če je vse v redu, dobi poseben dokument, certifikat, ki to potrjuje. Vse drugo se uradno ne sme tržiti kot eko, ekološka, bio, biološka … hrana.

Na svojem vrtu si pravila seveda določamo sami. Svetujem dvoje: popolnoma se izognimo kemičnim, sintetičnim sredstvom za varstvo rastlin, tudi za ceno propada pridelka, če ne gre drugače, uporabljamo pa lahko številna naravna sredstva, ki jih je mogoče dobiti tudi v trgovinah.

»Skozi leta in v številnih pogovorih z mnogimi vrtnarji sem spoznala, da se od babic lahko naučimo vsega. Povezava med strokovnimi raziskavami in delom naših prednikov kaže, da so delale vse prav.

Za naše starše in babice pa resnično velja, da dokler bodo zmogli delati na zemlji, na vrtu, mogoče samo na visokih gredah, bodo ostali aktivni tudi drugod; samo da ne bodo pretiravali z delom.«

Miša Pušenjak

Prav tako ne uporabljajmo večinoma sintetičnega, mineralnega dušika za gnojenje. Poskušajmo se čim več naučiti o zemlji, o tem, kako jo ohranjati živo in rodovitno, in pri ničemer, tudi gnojenju, ne pretiravajmo. Zemlja je namreč temelj zdravega pridelovanja rastlin.
 

Kaj se o vrtnarjenju lahko naučimo od naših babic in kaj njim priporočate vi; naj vrtnarijo čim dlje v življenju, ker je to tudi za njihovo zdravje dobro ...?

Skozi leta in v številnih pogovorih z mnogimi vrtnarji sem spoznala, da se od babic lahko naučimo vsega. Povezava med strokovnimi raziskavami in delom naših prednikov kaže, da so delale vse prav. V zadnjih nekaj letih smo le dodali nekaj novosti (zastirke, zeleni podor …) k temu, kar so počele one.



Za naše starše in babice pa resnično velja, da dokler bodo zmogli delati na zemlji, na vrtu, mogoče samo na visokih gredah, bodo ostali aktivni tudi drugod. Vendar morajo tudi oni paziti, da ne bodo pretiravali z delom.

Hitri, neusmiljeni tempo življenja se je namreč prenesel tudi na vrt: vse je treba narediti danes, takoj, čim hitreje, predvsem pa prej kot sosedi in bolje od njih. To pa našemu zdravju prej škodi, kakor koristi.
 

Kaj lahko v teh nekaj poletnih tednih, ki so nam ostali, še lahko posadimo: za letos ali za prihodnje leto?

Zdaj sejemo, sadimo motovilec, špinačo, rukolo in azijske listnate rastline, v začetku oktobra čebulček, konec oktobra pa še zimski česen. Vmes pa so seveda že prezimne solate. Tisti, ki ste bolj pogumni in ki živite v delih Slovenije z bolj milim podnebjem, pa konec oktobra in v začetku novembra lahko posejete tudi grah in bob.