Kako naj majhne občine počrpajo več denarja iz EU

Ljubljana – Občina Grad (Goričko), Kostel in Velika Polana so v desetletju, preračunano na prebivalca, pridobila največ evropskega denarja, kažejo naši izračuni. Grad je iz denarja EU na prebivalca prejel več kot 14.000 evrov, slabi pa niso bili niti v absolutnem smislu, kjer so z 32 milijoni zelo presegli, denimo, mestno občino Ptuj. Po drugi strani je, recimo, občina Dol pri Ljubljani, kjer so med najslabšimi.

Ko preračunavamo črpanje evropskega denarja na glavo občana, gre za igro številk. Visoko na lestvici so podeželske občine, ki jim je uspelo dobiti kak večji projekt, sliko lahko delno popačijo skupni projekti, občina Grad je bila nosilec projekta 12 občin za skupni vodovodni sistem. Pomemben dejavnik so tudi leta črpanja; občina Kamnik, na primer, je bila dolga leta slaba pri črpanju, v letih 2016 in 2017 pa je prejela več kot osem milijonov evrov sredstev.

{web_infogram} {/web_infogram}

Občino Dol pri Ljubljani v sedanjem mandatu vodi župan Janez Tekavc. Medtem ko večina občin v okolici Ljubljane cveti, se zdi, da se je v Dolu ustavil čas. V zadnjih desetih letih je ta občina na prebivalca pritegnila 249 evrov. Ali je na tem področju mogoče narediti več, smo vprašali kandidata za župana Željka Saviča (Lista Sotočje): »Največja težava je, da ni sprejet občinski prostorski načrt (OPN). Občina nima prijavljenih projektov, s katerimi bi kandidirala, prav tako je bila težava, ker dolgo časa ni bilo direktorja občinske uprave, niti ni osebja, ki bi se s tem ukvarjalo,« razloži Savič, ki računa na to, da bi s sprejetjem OPN ter okrepitvijo resorja in povezovanja z drugimi občinami, kot je Kamnik, v občino pritegnil več denarja, denimo za kolesarsko cesto ob Savi ali ureditev vaših jeder v občini. Ta bi združevala prodajo lokalno pridelane hrane in vse storitve, ki so potrebne za občane v celotnem življenjskem ciklu, od vrtca do dnevnih centrov za starejše. Cilj je občane obdržati čim dlje v lokalnem okolju,« pove Savič.

Evropski denar je že zagnal ekonomijo

Bojan Ivanc, glavni analitik GZS: »Za leto 2014 lahko trdimo, da je uspešno črpanje sredstev EU na lokalni ravni pripomoglo k močnejšemu obdobju gospodarstva po dveh letih nižanja BDP (leti 2012 in 2013). Prav uspešnost pri črpanju sredstev EU na lokalni ravni je tisti dejavnik, ki vpliva na povečan investicijski ciklus glede na leta, ko Slovenija teh sredstev še ni bila deležna.«