Kako naj ljudje ravnajo v obdobju koronavirusa?

Kateri so še vedno glavni nasveti, kako naj ljudje ravnajo med epidemijo koronavirusa v poletnih mesecih?

Ti nasveti so že nekaj mesecev podobni in prepričana sem, da jih večina pozna. Ne glede na letni čas so namenjeni zmanjšanju možnosti za okužbo, pri čemer so najbolj pomembni umivanje oziroma razkuževanje rok, izogibanje tesnim stikom z osebami, ki niso naši bližnji družinski člani – to velja predvsem za druženja in zabave – in uporaba obrazne maske v situacijah, ko se bližnjim stikom ne moremo izogniti.

Ostanite doma, če imate vročino, kašljate, kihate, smrkate, in posvetujte se z zdravnikom. Pomembno je vedeti, da okuženi širi okužbo, še preden ima izražene klinične znake bolezni, zato je treba upoštevati tudi navodila o druženju na piknikih, zabavah, kulturnih in drugih prireditvah. Ko ščitite sebe, ščitite tudi druge. Bodimo solidarni drug do drugega in ne pozabimo, da smo za prenos okužbe s svojim obnašanjem odgovorni tudi sami.


 

Ali moramo biti poleti še bolj pozorni na higieno, si je treba zaradi vročine in potenja še pogosteje umivati roke?

Higiena rok je eden ključnih dejavnikov za naše zdravje in zaščito pred okužbami. To ne velja samo za virus​ sars-cov-2, ampak tudi za druge okužbe. Poleti je še zlasti veliko črevesnih okužb. Za umivanje rok zadošča navadno milo. Umijemo si jih, kadar so umazane, pri prihodu domov, pred pripravo in uživanjem hrane, po kašljanju, kihanju, po uporabi stranišča. Roke si moramo umiti vsakokrat, ko smo se z njimi dotikali predmetov, ki so jih pred nami prijemali drugi. Ne moremo zgrešiti, če si roke umijemo vsakokrat, ko vstopimo v svoj dom, na delovno mesto ali v prostor, kjer nameravamo uživati hrano. Če možnosti za umivanje rok ni, si jih razkužimo. Ozaveščenost je resda velika, le upoštevati je treba priporočila. Tudi prezračevanje je pomembno predvsem tam, kjer obstaja tveganje, da je bila v prostoru okužena oseba. S prezračevanjem zmanjšamo število virusov, ki so morda ostali v zraku, in s tem tveganje za okužbo.


 

Ali še vedno velja pravilo, da se je treba izogibati zaprtih prostorov, kjer naj se ne družijo večje skupine, še zlasti če ne gre za družinske člane in tiste, s katerimi se ljudje sicer družijo?

V resnici je to omejitev, ki jo je najteže sprejeti. Ljudje smo družabna bitja, potrebujemo čim bolj živ socialni stik. Zelo pomemben je tudi telesni dotik, objem, bližina – še posebej, ko želimo nekoga potolažiti ali mu pokazati, da ga razumemo in imamo radi. Ni še čisto jasno, ali na primer sodelavce v isti pisarni lahko štejemo za »bližnje« osebe, s katerimi se lahko družimo brez obraznih mask. Vsekakor pa pri druženju v večjih skupinah veljajo vsa priporočila.
 

Kaj je pomembno pri poletnih druženjih v času epidemije

Vedeti moramo, da znanstveniki še vedno preučujejo načine širjenja tega virusa in vsako novo spoznanje lahko vpliva na priporočila za preventivo. Zanimivo je bilo poročilo o tem, da okužene osebe, ki so bile brez kliničnih znakov, a so nosile obrazno masko, niso okužile svojih strank. Maske so torej lahko učinkovite. Podobno velja za fizično razdaljo. Vse je pomembno. Skupek doslednega in natančnega izvajanja vseh priporočil dokazano zmanjša tveganje za prenos okužbe.
 

Kako lahko najbolj pripomoremo k zaščiti ranljivejših skupin in pri tem ne krhamo pomembnih socialnih stikov?

Na to vprašanje je res težko odgovoriti, saj so najbolj ranljive skupine ljudi (hudo bolni, starejši) hkrati tiste, ki socialne in tudi telesne stike (dotike) najbolj potrebujejo in pogrešajo. Za duševno zdravje in dobro počutje je še posebej pomembno, da se ohranjajo medgeneracijski stiki v družinah – to pa je pri priporočenem izogibanju tem stikom močno oteženo. Nekaj se da nadomestiti po telefonu in videopogovorih, vsega pa ne. Zato je treba o tem govoriti, si izražati naklonjenost, pa tudi žalost zaradi tega, ker se ne moremo objeti. Drobne pozornosti bodo nadomestile vsaj del tega, kar zdaj pogrešamo.

Tako kot pri vsaki obravnavi je tudi pri zaščiti teh skupin treba ravnati kar najbolje v njihovo korist. Najpomembnejše je, da z njimi redno komuniciramo, da čutijo, da smo z njimi in da izvajanje ukrepov pomeni njihovo zaščito. To je bistveno. In nikakor jih ne obiskujmo, če nismo zdravi.