Dogovor je dosežen

Predsednik vlade dr. Robert Golob ter minister za finance in javno upravo Klemen Boštjančič sta se sestala s predstavniki Združenja mestnih občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Govorili so o višini povprečnin za leti 2024 in 2025 in – dosegli dogovor. Povprečnina bo znašala 725 evrov na prebivalca, je uvodoma dejal premier Golob. Dodatnih 20 milijonov pa bodo razdelili po formuli, ki so jo predlagali v Skupnosti občin.

Za vrati SD nemir zaradi občin in ministra

»Dosegli smo dogovor, da se povprečnina dvigne na 725 evrov na prebivalca,« je uvodoma dejal premier Golob.Z dodatnimi 20 milijon bodo zajeli dvig stroškov občin in na drugi strani začeli izravnavati bremena oziroma storitve, po katerih se občine zdaj precej razlikujejo, je dodal. S tem kompromisom nihče ni povsem zadovoljen, a taki kompromisi so najboljši, je bil kratek premier.

Ljubljanski župan Zoran Janković se je v imenu Združenja mestnih občin vladi zahvalil za podporo, da je »v teh težkih časih našla toliko razuma in dobre volje, da smo prišli do tega predloga«. To je po njegovem prvi korak k temu, da se »v bodoče občine delijo po povprečnini glede na naloge, ki jih imajo«.

Gregor Macedoni je v imenu Skupnost občin Slovenije priznal, da so se pogajali v »zelo težkih razmerah, ko bo šlo ogromno denarja v občine tudi za odpravo posledic poplav«. Najti pa je bilo treba tudi formulo, kako ohraniti razvojno naravnanost občin, »ki so trdnost našega sistema«, in kako naj tudi občine pomagajo v težkem položaju države. Želeli smo kakšen evro več, je dodal, a »ob upoštevanju realnih razmer v tej državi smo z doseženim lahko zadovoljni«. Morda že prihodnje leto najdejo način, je omenil, da bo formula zapisana v zakon in da se ognejo vsakoletnim pogajanjem o povprečnini.

Tudi Robert Smrdelj iz Združenja občin je potrdil zadovoljstvo s sklenjenim kompromisom v situaciji, v kakršni je Slovenija. Dodatnih 70 milijonov je številka, ki se jo da s stisnjenimi zobmi zagovarjati tudi v občinah, je dodal. Združenje bo o novi povprečnini razpravljalo na seji predsedstva v sredo. Smrdelj upa, da jo bodo potrdili. Zadovoljen je tudi z dogovorom, da čim prej pridejo do ustreznih analiz o sistemu financiranja občin in da bodo na tej podlagi sistem tudi dopolnili in »mirno spali«.

Minister Boštjančič je pojasnil, da je dejstvo, da so vlada in občine v zadnjih mesecih »vršili intenzivne pogovore in pogajanja«. Vesel je, da se je to dogajalo za zaprtimi vrati, in »to je eden glavnih pogojev, da smo na koncu dosegli kompromis«. Ni bilo enostavno, je dodal.

Del sredstev bodo prvič delili po formuli

Zakaj 725 evrov povprečnine, se je vprašal in odgovoril, da je to tudi posledica letošnjih povodnji in da vlada poskuša najti sredstva za sanacijo povsod. »Ta kompromis je nekaj takega, da nihče ni zadovoljen, na drugi strani pa smo zadovoljni vsi, da smo ga sploh sklenili,« je nadaljeval. Sredstva so omejena, je opozoril, zadovoljen, da se del sredstev občinam prvič ne bo delil proporcionalno, temveč na podlagi formule – zlasti v dobro občin, ki so podfinancirane. To je prvi korak k temu, je dejal, da v prihodnjih mesecih poskušajo doseči dogovor, ki ga bodo vnesli tudi v zakon o financiranju občin. Vsakoletna pogajanja le jemljejo energijo, pa tudi sicer se je bolj koristno pogovarjati o razvojnih kot o eksistencialnih vprašanjih, je še prepričan Boštjančič.

Kot je omenil Smrdelj, je dogovorjena povprečnina povprečje celotne zgodbe: »Dejstvo je, da vseh stroškov ne bomo pokrili. Lani je bil razkorak med stroški in prihodki iz povprečnine okrog 12,5 odstotka, letos bo morda kak odstotek več,« je dejal. Z dodatnimi 20 milijoni pa se bodo verjetno približali lanskim vrednostim. Računajo tudi na dodaten razpis, da bodo občine lahko aktivno izvajale protipoplavno sanacijo, »saj se gora sredstev, ki je sanaciji namenjena, ne bo financirala kar sama od sebe«.

Z roko v roki v dobrem in slabem

O dodatnih 20 milijonih je Boštjančič povedal, da se bodo delili le manjšemu delu občin. Miloš Senčur, sekretar Združenja mestnih občin, poudarja zlasti pomen, ki ga danes dogovorjenih dodatnih 20 milijonov evrov predstavlja za občine: »Ta princip je pomemben za bodoče: da občine, ki imajo več javnih zavodov z več zaposlenimi, ne bodo več 'tepene'.« Ali kot je dejal za Delo: »Z roko v roki v dobrem in slabem.«

Združenja morajo zdaj pripraviti ustrezen predlog, zaveza vlade pa je, da princip dodatnih sredstev uzakoni.  

In kje bo država našla 20 oziroma skupaj 70 milijonov evrov?

Boštjančič odgovarja, da so si nekaj manevrskega prostora, ko so se šli pogajat z občinami, vendarle pustili ...

Dosedanji nesprejemljivi predlogi

Spomnimo, da je v predlogu zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2024 in 2025 povprečnina za obe leti določena v višini 700 evrov, kar pa je po mnenju predstavnikov občin povsem neprimerno, saj »občine s tako določeno povprečnino ne bodo več mogle izvajati vrste občinskih nalog, določenih z zakoni, kar pomeni, da bodo za storitve prikrajšani občanke in občani«.

Združenja občin so še pred začetkom pogovorov na ministrstvo za finance posredovala skupni predlog višine povprečnine, in sicer za leto 2024 v višini 799 evrov, za leto 2025 pa v višini 815 evrov. Predlog za vlado ni bil sprejemljiv, zato je bil oblikovan približevalni predlog v višini 776 evrov, vendar tudi ta znesek ni sprejemljiv.