Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Kaj je namen skrbništva, kdo je lahko skrbnik?

Vprašanje in odgovor: Razlikujemo tri vrste skrbništva, nad otroki, nad odraslimi in za posebne primere, razlaga Barbara Štraus Kunaver, odvetnica Odvetniške pisarne Štraus Kunaver
Sredi aprila bo začel veljati družinski zakonik, ki bo na novo urejal  področje skrnništva. Foto Mavric Pivk
Sredi aprila bo začel veljati družinski zakonik, ki bo na novo urejal  področje skrnništva. Foto Mavric Pivk
S. Č.
27. 2. 2019 | 12:00
5:07
Skrbništvo je posebna oblika varstva otrok, za katere ne skrbijo starši, in odraslih, ki niso sposobni skrbeti sami zase, za svoje pravice in koristi. Pojem skrbništva je doslej urejal zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 15. aprila pa začne veljati družinski zakonik, ki bo na novo urejal to področje. Tu se bomo zato sklicevali na novi družinski zakonik.

Namen skrbništva nad otroki je, da se s skrbjo ter zagotovitvijo vzgoje in izobraževanja vsestransko razvije njihova osebnost in da se usposobijo za samostojno življenje in delo. Namen skrbništva nad odraslimi pa je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne zmorejo opraviti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.

Razlikujemo tri vrste skrbništva: skrbništvo nad otroki, nad odraslimi in skrbništvo za posebne primere. Pri prvi obliki otroka, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, sodišče postavi pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika. Ta mora skrbeti zanj z enako skrbnostjo kakor starši, vendar varovanca ni dolžan preživljati in ga imeti pri sebi. Pri drugi obliki sodišče postavi pod skrbništvo odraslo osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju, težav v duševnem zdravju ali zaradi drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sama sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi brez škode zase, in ji imenuje skrbnika. Pri tretji obliki center za socialno delo imenuje skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in ki nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, ter v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo posameznikovih pravic in koristi.

Pri imenovanju skrbnika se upoštevajo predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice ter če je to v njegovo korist, razlaga Barbara Štraus Kunaver. Foto osebni arhiv
Pri imenovanju skrbnika se upoštevajo predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice ter če je to v njegovo korist, razlaga Barbara Štraus Kunaver. Foto osebni arhiv


Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje te obveznosti, in ki privoli, da bo skrbnik. Skrbnik pa ne more biti oseba, ki ji je bila odvzeta starševska skrb, ki ni poslovno sposobna, katere koristi so v navzkrižju z varovančevimi koristmi, ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali je to storil njen zakonec ali zunajzakonski partner; prav tako ne more biti skrbnik oseba, od katere glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Če je mogoče in če to ni v nasprotju z varovančevimi koristmi, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik. Pri imenovanju skrbnika se upoštevajo predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice ter če je to v njegovo korist.

Skrbnik, ki zastopa varovanca, mora vestno skrbeti za varovančevo osebnost, njegove pravice in koristi ter skrbno upravljati njegovo premoženje. V varovančevem imenu in na njegov račun samostojno opravlja, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja. Pri delu ga vodijo varovančeve koristi. Skrbnik se mora pred vsakim važnejšim opravilom posvetovati z varovancem. Njegovo mnenje mora upoštevati, če ga je varovanec izrazil in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Skrbnik brez dovoljenja centra za socialno delo ne sme storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja. Samo z dovoljenjem centra za socialno delo sme skrbnik odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, se odpovedati dediščini ali volilu ali odkloniti darilo, vložiti tožbo otroka za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva in izvesti druge ukrepe, če tako določa zakon.

Skrbnik mora centru za socialno delo poročati o svojem delu in mu dati račun o upravljanju premoženja. Center za socialno delo mora vestno pregledati skrbnikovo poročilo. Pomembno je tudi, da mora skrbnik varovancu povrniti škodo, ki mu jo prizadene z malomarnim opravljanjem svojih obveznosti ali s samovoljno opustitvijo obveznosti skrbnika. Če ima varovanec nepremičnine, center za socialno delo in sodišče pošljeta pravnomočno odločbo o postavitvi pod skrbništvo in o prenehanju skrbništva pristojnemu sodišču, ki podatek o skrbništvu in o prenehanju skrbništva zaznamuje v zemljiški knjigi.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine