Kaj bomo pa danes zajtrkovali, če sploh bomo?

Ljubljana – Danes bodo otroci v številnih šolah in vrtcih spet zdravo malicali. Šolska in vrtčevska prehrana sta eno redkih zgledno urejenih področij pri nas, a zaradi slabših prehranjevalnih navad doma naši 15-letniki še zmeraj popijejo največ sladkih pijač v Evropi in najbolj neredno zajtrkujejo ter še zmeraj zavračajo veliko hrane. Trendi se zadnja leta obračajo na bolje.

Kaj bomo danes jedli? je vprašanje, ki si ga v jutranji naglici več kot polovica slovenskih šolarjev oziroma njihovih staršev ne postavlja. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) o prehranjevanju mladih v Sloveniji je pokazala, da med tednom redno zajtrkuje le  45 odstotkov mladostnikov, da jih le okrog 40 odstotkov redno uživa sadje, zelenjavo pa manj kot tretjina. Rezultati se ujemajo s podatki, ki jih je Nijz pridobil na vzorcu dobrih sto vzgojno-izobraževalnih institucij, in ki so pokazali, da šolarji največ zavračajo zelenjavne jedi in juhe, v 70 odstotkih t. i. »druge« zavržene hrane, pa prednjačijo namazi, enolončnice, ribji brodet, mleko, vampi in meso v kosih, polnozrnate in špinačne testenine.
 

Česar ne jedo starši, tudi otroci ne marajo

»Če starši uživajo v hitri prehrani, bo tudi otrok prevzel družinske navade,« pravi organizatorica prehrane na OŠ Ivana Skvarče Nada Brezovar. O nezdravih domačih »razvajanjih« otrok meni: »Če doma ne bi bilo čipsa, ga tudi otrok ne bi užival. Če ne bi prosto razpolagal z denarjem, ne bi imel možnosti zaiti v najbližjo trgovino. Če bi od doma prinesel zdrave prehranjevalne navade, tudi v vrtcih in šolah ne bi bilo problema. Če bi starši kuhali zdravo, otrok ne bi poznal nezdrave prehrane. Če pa starši pripravljajo le bele testenine, jih bo otrok odklanjal vse do 12. leta starosti.«



Zagorska OŠ Ivana Skvarče je med šolami, ki kar najbolj dosledno sledijo nacionalni zavezi o zdravem prehranjevanju. Za prvo samopostrežno malico v novem šolskem letu bodo otrokom ponudili šest različnih vrst peciv iz ekološke pridelave, varovalno piščančjo salamo, sir in mleko z zagorskih ekoloških kmetij, mlečno kašo, štiri vrste sadja, tri vrste zelenjave in ekološki jabolčni sok. Ker mnogi otroci od doma ne poznajo bio peciva z rdečo peso, kurkumo, špinačo ali celo aktivnim ogljem, jim ga bodo približali prek zanimive zgodbe o majhni vaški pekarni sredi Savinjske doline, kjer pridne roke pekovskih mojstrov vsako noč zamesijo kruh iz ekološko pridelane prekmurske moke, z morsko soljo iz Jadranskega morja in čisto vodo iz Podvinskega krasa, nakar kruh, žemlje in buhteljni iz parne peči navsezgodaj romajo v vrtce in šole … V letošnjem šolskem letu bodo rdeča nit samopostrežnih malic bio izdelki z ekoloških domačij z zagorskega podeželja, Polzele, Vranskega in Prlekije.
 

Na jedilniku tudi vegetarijanske in »verske« diete

Na šoli med drugim spoštujejo tudi »apetit« otrok, ki jim ga nalagajo bodisi verski bodisi svetovnonazorski razlogi, zato otrokom ponujajo tudi vegetarijansko in versko »dieto«. »Nekateri tudi za piščančja bedrca vprašajo, če morda niso svinjska. Včasih ne veš, ali bi se smejal ali jokal,« pravi Nada Brezovar, organizatorica prehrane na šoli. Dnevno pripravijo tudi do petnajst »diet« brez svinjine. Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi se ne prilagajajo v tolikšni meri otrokom z zadržki v prehranjevanju: v vrtcu na Galjevici delijo mnenje stroke, po katerem predšolski otroci za razvoj nujno potrebujejo mešano prehrano.


 

Energijske pijače - resna grožnja zdravju mladih

Nijz ugotavlja, da se v zadnjih petnajstih letih počasi zvišuje delež mladostnikov, ki redno zajtrkujejo, uživajo sadje in zelenjavo in – prav tako počasi – se znižuje  delež mladih, ki pijejo sladke pijače. A še zmeraj jih redno uživa skoraj vsak četrti mladostnik, kar je evropski »rekord«. Žal na drugi nevarno narašča število ljubiteljev energijskih napitkov – zelo pogosto jih uživa več kot tretjina. Zato po oceni Nijz predstavljajo resno grožnjo zdravju mladih. Pozitivne trende v prehranjevanju mladine opaža tudi Brezovarjeva, ki se ji zdi pomembno, da mladi skrbijo tudi za več gibanja, kar je sestavni del v prehranski piramidi. Zadnja anketa prehranjevanja na njihovi šoli je pokazala, da zajtrkujeta dve tretjini otrok. »Pred leti je bila že tretjina rekordno število. Včasih niso smeli slišati za drugačen kot beli kruh. Sedaj belega sploh ni več na jedilniku, posipe s semeni pa še vedno odklanjajo. Odpada ni pri belih testeninah, a tudi polnozrnate, pirine, zelenjavne so že začeli sprejemati. Tudi količina zaužite zelenjave je v porastu. Voda pa je pri mnogih že glavni napitek,« opisuje navade zagorskih šolarjev Brezovarjeva. Medtem ko je pozitiven trend v prehranjevanju v srednjih šolah še prisoten, pa so študenti in mladi, zaposleni odrasli, prehranjevalno ogrožena skupina. Najbolj nezdravo med to populacijo živijo moški in slabše situirani. Najnovejša raziskava Nijz o prehranjevanju odraslih je pokazala katastrofalno prehransko sliko: nezdravo se hrani vsak drugi Slovenec, med njimi je največ moških, slabše situiranih in s poklicno izobrazbo.