Jelinčič trdi, da ga Svet Evrope ni izključil iz njihovih vrst

Nemalo prahu je včeraj dvignila novica, da je eden od podpredsednikov začasnega odbora za zunanjo politiko postal novoizvoljeni poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS). Njegova funkcija je dvomljiva predvsem zaradi očitkov v primeru Azerbajdžana, ko je domnevno kršil pravila parlamentarne skupščine (PS) Sveta Evrope (SE).

Ta ga je pred dnevi skupaj s še 13 nekdanjimi člani PS SE do konca življenja izključila iz svojih vrst zaradi vpletenosti v obsežen korupcijski škandal – v neodvisni preiskavi so ugotovili, da je Jelinčič julija 2012 prejel 25.000 evrov od britanskega podjetja, ki je bilo vpleteno v primer Pralnica. Tako se je pojavil tudi sum, da je slovenski politik delal v prid Azerbajdžana pri opazovanju volitev.

 

Odbor za zunanjo politiko bo vodil Matjaž Nemec (SD), ki je na vprašanje, ali ga Jelinčičeva vpletenost v korupcijski škandal kaj moti, odgovoril, da mora vsak sam presojati lastna dejanja: »Če gospod Jelinčič ne bo dokazal tistega, kar je obljubil tudi predsedniku DZ v ponedeljek in razjasnil določenih okoliščin, potem bom tudi osebno imel težave s tem, da on zastopa tako pomembno vlogo.«

Po Nemčevem mnenju se morajo vsi poslanci, ko se bodo potrjevali stalni odbori in komisije DZ, odločiti, ali lahko takšni posamezniki zasedajo tako pomembne funkcije, je dejal. 



A po prepričanju predsednika SNS gre pri azerbajdžanski aferi za poskus njegove diskreditacije na podlagi lažnivih podatkov. Poudaril je, da glede na dokument Sveta Evrope, ki ga je prejel, ni na noben način izključen, niti nima nobene prepovedi vstopa v prostore te organizacije.

Jelinčič, ki je bil junija po sedmih letih zunaj parlamenta znova izvoljen za poslanca, je na novinarski konferenci pojasnil, da v dokumentu Sveta Evrope, ki ga je prejel sam, njegovega imena ni med tistimi, ki nimajo več pravice vstopa v to organizacijo.

»Mene so samo navedli na strani 11, češ da nisem podal pisne obrazložitve, ki naj bi jo oni zahtevali od mene,« je dejal in pojasnil, da gre za dokument iz aprila letos.

Junijskega dokumenta Sveta Evrope ni hotel komentirati. Poudaril je, da sam ni dobil nobene zahteve od te organizacije, da bi podal kakršnokoli pisno pojasnilo, kaj se je dogajalo, in pojasnil, da ga sedem let ni bilo v parlamentu. »Morda je ta organizacija res pošiljala kakšne zahteve, vendar ne meni,« je dodal.



Med drugim so ga spraševali, ali je dobil od azerbajdžanske vlade kakšno navodilo, kako mora govoriti, in ali mu je azerbajdžanska oblast še kaj dodatno plačala. »Odgovoril sem jim, da na tako nesramna ter ponižujoča in žaljiva vprašanja ne bom več odgovarjal,« je dejal.

Jelinčič je dejal, da je ta primer v DZ prišel že pred junijskimi volitvami. Po njegovih besedah je takratni predsednik DZ Milan Brglez o njem 15. maja obvestil vlado, ministrstva za pravosodje, za finance, za notranje zadeve in za javno upravo, urad za preprečevanje pranja denarja, vrhovno državno tožilstvo in komisijo za preprečevanje korupcije, »naj oni povedo, kaj je s tem, in naj sprožijo postopke«.

V javnosti pa se je afera po Jelinčičevih besedah pojavila kmalu za tem, ko mu je premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar na sestanku zagrozil: »Zmago, pazi, kaj govoriš, da se ne bo kaj zgodilo.«

Cerar je že v torek dejal, da je bil po pregledu gradiv obveščen, da tega obvestila neposredno niso prejeli. »Je pa dejstvo, da je poslanec že sankcioniran zaradi tako hudega korupcijskega škandala. Rekel bi, da je to zelo slabo sporočilo za slovensko politiko. Je pa tako, da vsak poslanec v takšnem primeru mora vedeti, kaj storiti, če se kaj takšnega zgodi. Jaz bi že vedel, kaj storiti,« je ob tem dejal Cerar.
​

Nepojasnjenih 25.000 evrov

Komisija za preprečevanje korupcije, ki je že pred leti preverjala Jelinčičevo premoženjsko stanje, je ob tem napovedala, da bodo Jelinčiča pozvali k pojasnilu o 25.000 evrih, ki jih je konec julija 2012 dobil od britanskega podjetja Metastar Invest. To podjetje pa naj bi bilo po poročanju medijev vpleteno v domnevno pranje denarja, s katerim naj bi azerbajdžanska oblast podkupovala politike v Evropi.

Jelinčič trdi, da je omenjenih 25.000 evrov prejel za prevod neke knjige. Pri tem danes ni hotel pojasnjevati, kdo je knjigo prevedel, ali sam ali kdo tretji. Na novinarsko vprašanje, ali se da to knjigo videti, je odgovoril: »Pokličite v Azerbajdžan.«

Obenem je dejal, da ne ve, kdo je izdajatelj knjige, in da so vse pogodbe pri eni od slovenskih odvetniških družb. O napovedi KPK pa je dejal, da se o isti stvari ne odloča dvakrat, in poudaril svoje stališče, da je zadeva končana.

V KPK so v sporočilu za javnost opozorili, da DZ že vrsto let pozivajo k sprejetju kodeksa, ki bi natančneje določal pravila vedenja poslancev in krepil njihovo integriteto ter s tem integriteto institucije, kljub temu pa so do zdaj od predsednikov DZ vedno prejeli odgovor, »s katerimi prelagajo odgovornost za pripravo kodeksa na naslednjo sestavo DZ«.

S kodeksom etike bi po navedbah KPK poslanci »dobili napotke za obnašanje, se bolje zavedali vprašanj integritete, javnosti pa pokazali, da so pripravljeni ukrepati za izboljšanje svoje integritete in integritete svojih kolegov«. »Napotki bi bili koristni tudi za državljane, ki imajo pravico vedeti, kakšno vedenje lahko pričakujejo od izvoljenih predstavnikov,« so zapisali.

Odzvali so se tudi na Transparency International (IT) Slovenia in opozorili, da državni zbor še vedno nima ustreznih mehanizmov za spopadanje z neetičnimi ravnanji. »Ves prejšnji mandat smo opozarjali, da mora državni zbor končno sprejeti kodeks etike in tako pokazati vsaj kanček volje za sankcioniranje neetičnih ravnanj. Danes se ta potreba kaže še toliko bolj,« je povedal Sebastijan Peterka, generalni sekretar TI Slovenia. 



Na predsednika državnega zbora Mateja Tonina so ponovno naslovili dopis in ga pozvali k zavzetju stališča do tega vprašanja. »Čeprav smo v času sklepanja koalicij, mora biti boj proti korupciji in neetičnim ravnanjem prioriteta. Predvsem to velja za predsednika institucije, ki mora s svojimi dejanji braniti njen upadajoč ugled,« je še povedal Peterka.

V dopisu TI Slovenia izpostavlja tudi, da se je že večina prejšnjega sklica državnega zbora zavezala k sprejetju kodeksa etike Zaveza za boj proti korupciji, a se poslanci in poslanke te obljube niso držali.

 

TI Slovenia pričakuje, da bo državni zbor v najkrajšem možnem času začel aktivnosti za sprejem kodeksa. »Vsekakor pričakujemo, da bodo pristojni organi ustrezno pregledali delovanje sankcioniranega poslanca, saj tudi danes na novinarski konferenci ni zadovoljivo pojasnil obtožb Sveta Evrope,« je še dodal Peterka.



Odločitev o izključitvi nekaterih članov je skupščina sprejela na podlagi sklepov komisije, ki so jo sestavili po obtožbah o korupciji, ki jih je razkrila nemška nevladna organizacija ESI. Med izključenimi nekdanjimi člani PS SE so tudi Belgijci Alain Destexhe, Agustin Conde in Stef Goris, Italijan Luca Volonte, trije Azerbajdžanci, Finec, Norvežan, Šved, Poljak, nemška poslanka Karin Strenz (CDU) in nekdanji nemški poslanec Eduard Lintner (CSU).

Odbor bo začel delovati v petek

Poleg Zmaga Jelinčiča Plemenitega je podpredsednik odbora postal še Ivan Hršak iz stranke Desus.

Odbor za zunanjo politiko bo svoje delo začel v petek, 13. julija, na prvi seji pa bodo člani obravnavali nekaj bolj formalnih točk, je dejal Matjaž Nemec. Ali bo na dnevnem redu tudi tožba Slovenije zoper Hrvaško, kar je bil tudi povod za ustanovitev odbora, se bo Nemec odločil po širšem pogovoru z drugimi akterji, pristojnimi za zunanjo politiko.