Jedli bomo slovenska jabolka in kruh iz tuje moke

Ljubljana – Po dveh katastrofalnih letinah za sadjarje zaradi pozebe bo letošnji letnik jabolk s pričakovanimi 65.000 tonami količinsko med boljšimi v zadnjem obdobju, kakšna bo njegova kakovost po poletju s pogosto točo in obilnim deževjem, bo znano šele pri spravilu. »Gotovo bo izpad večji, kot bi ga želeli,« pravi Boštjan Kozole, predsednik sekcije za sadjarstvo na gospodarski zbornici in Evrosada, največjega slovenskega pridelovalca jabolk.



Pridelek hrušk bo okoli 4000 ton, kar je običajna količina, pridelka marelic in breskev, za kateri je sezona večinoma že minila, sta bila nad povprečjem zadnjih dveh let. Samopreskrba s svežim sadjem v Sloveniji znaša zgolj 21,3 odstotka in je najnižja med glavnimi skupinami živil. A Kozole meni, da je pomembnejše od vprašanja, kako povečati pridelavo, vprašanje, kako spodbuditi potrošnjo domačega sadja. Verjame, da se bo ta povečala za nekaj deset odstotkov in dosegla evropsko povprečje s promocijo slovenskega sadja v shemi Izbrana kakovost.



Hkrati si slovenski sadjarji želijo »normalne« prodajne cene za svoje pridelke. »Pet centov več na maloprodajni polici ne more vplivati na potrošnjo, nam pa pomeni veliko. Cenovni damping ne vodi nikamor,« je prepričan Kozole.

S petimi centi več bi kmetje zmagali

Pridelek zelenjave za zdaj kaže približno enako letino kot lani, ocenjuje Anton Prus, direktor Kmetijske zadruge Krka, ki odkupi 2500 ton oziroma okoli deset odstotkov vse tržno pridelane zelenjave pri nas. Kmetje so posadili in posejali nekoliko več, vendar je dolga zima povzročila izpad nekaterih vrst zelenjave. Junija je veliko škode na poljščinah povzročila toča, zadnje tri tedne pa visoke temperature upočasnjujejo rast paprike, paradižnika in kumar.

»Kmetje vsako leto poskušajo posaditi nekoliko več, vendar imajo izpad pridelka bodisi zaradi vremenskih razmer bodisi zaradi ukinitve možnosti prodaje.« Večina pridelovalcev KZ Krka je po njegovem dosegla kritično maso pridelave, ki je z razpoložljivimi sredstvi ne morejo povečati, ker na splošno odkupne cene kmetijskih proizvodov v Sloveniji ne sledijo povečevanju cen nafte in nanjo vezanega kmetijskega repromateriala, predvsem umetnih gnojil.



Pridelava zelenjave, s katero smo 38,7-odstotno samopreskrbni, se bo v prihodnosti še zmanjšala, če ne bo doseženega širšega konsenza v verigi od pridelovalca do trgovca, napoveduje Prus. »Če bi dosegli vsaj pet ali deset centov višjo ceno, bi bili naši kmetje zmagovalci,« pravi Prus, ki trka tudi na vest slovenskih potrošnikov.

Suša je prizadela Primorsko

Svetovalka specialistka za sadjarstvo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Irena Vrhovnik pravi, da se suša pozna predvsem v mlajših oljčnikih in na bolj izpostavljenih legah, kjer plodovi že počasi venejo. »Za oljke zdaj še ni kritično, saj lahko napovedan dež v avgustu in septembru popravi položaj. Drugače je pri sadju. Prvi so na udaru mlajši kakijevi nasadi ali nasadi na hribu in kjer je tanjša plast prsti. Zaradi suše so plodovi drobnejši. Prizadeta so jabolka, celo pri nekaterih figah odpada listje. Jesenske fige, ki so ponavadi dozorele šele po 20. avgustu, so bile letos zrele že 5. avgusta,« je povedala Irena Vrhovnik.

Rižana in Dragonja na minimumu

Svetovalka specialistka za zelenjadarstvo Jana Bolčič je povedala, da je zdaj čas za presajanje cvetače, zelja, kapusnic in solat. »Teh kultur ni mogoče gojiti brez namakanja. Plodovke (paradižniki) so marsikje že pri koncu. Proizvajalcem primanjkuje vode predvsem na območju Lucije in Sečovelj. Nasploh imata Rižana in Dragonja zdaj zelo malo vode in jo prvenstveno namenjajo za biološki minimum. Zato so tisti kmetje, ki imajo svoje vrtine ali vodne vire, kralji,« je ocenila Jana Bolčič. Zaradi previsokih temperatur zelenjava prisilno zori in paradižnik je napadel ožig.

Pšenica z mikotoksini niti za živali

Nedvomno bomo letos pojedli manj kruha iz domače moke. Pridelek pšenice je po podatkih javne službe kmetijskega svetovanja na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije manjši za več kot 30 odstotkov, slabša je tudi kakovost. »Padavine, štirikratnik običajnih v istem obdobju lani, so nas spremljale ne le od žetve, ampak vse od lanske setve. Pridelek je za 35 do 40 odstotkov manjši od lanskega in tudi precej slabše kakovosti. Zaradi fuzarioze klasa in glivične bolezni DON so žita manj uporabna za krmo in neuporabna za prehrano ljudi. Kljub temu smo od pogodbenikov odkupili 11.500 ton pšenice, ki jo skladiščimo posebej,« pove Branko Virag. Kaj bodo s pšenico, okuženo s škodljivimi mikotoksini, Virag še ne ve.

Trgatev letos že avgusta

Letina grozdja, ki ga bodo letos obirali že konec avgusta, bo kljub muhastemu vremenu in spremljevalnim boleznim količinsko in kakovostno boljša kot lani. Zorenje poteka pospešeno, padavine, ki bi jih potrebovali, da se visoke temperature zorenja ne bi ustavile, so prav tako napovedane, pravi Aleš Kosovel, predsednik Kmetijske zadruge Vipava. Tristopetdeset vinogradnikov (sto več kot lani), ki sodelujejo z zadrugo, je s kletjo Vipava podpisalo pogodbe za odkup slabih 3,5 milijona kilogramov grozdja. Vsi niso bili zadovoljni z odkupnimi cenami, priznava Kosovel. Te so odvisne od sladkorne stopnje grozdja: pri nekaterih rdečih in belih sortah so začetne odkupne cene nizke, pri višjih sladkornih stopnjah pa cene dosegajo od 60 do 70 centov za kilogram.



Svetovalka vinogradništva Majda Brdnik ugotavlja, da vinogradi najbolj trpijo v izolski in piranski občini. »V Baredih so trte, predvsem mlajše, doživele toplotni udar. Znaki suše so opazni tudi v starejših vinogradih. Ni tako hudo kot lani, ker še ni ožigov na jagodah. Zdaj bi vinogradi potrebovali vsaj 20 do 30 litrov dežja na kvadratni meter. Na nekaterih legah v Istri bo manj pridelka. Sicer pa bo grozdje boljše kakovosti,« pove Brdnikova. Ponavadi trta odcveti junija, zdaj je že konec maja. Pohitela je torej že v pomladnem obdobju.« Direktor Vinakoper Borut Fakin je napovedal dober letnik in enake odkupne cene kot lani. Pridobiti želijo čim več kooperantov in povečati pridelavo vina. S trgatvijo začnejo čez šest dni.