Jamarji odkrili nove dele Škocjanskih jam

Po enoletnem delu in raziskovanju so se jamarji Luka Biščak, Albert Ličan in Jaka Jakofčič skozi strop najvišje Martelove dvorane v Škocjanskih jamah prebili v nove rove, približno 70 do 80 metrov nad sedanjo strugo reke Reke. Omenjena rova, visoka od 30 do 50 metrov in prav toliko široka, predstavljata nekdanjo strugo reke Reke.

Omenjeno odkritje, predvsem pa preboj v strop Martelove dvorane sta zelo pomembna, saj bo zdaj mogoče nemoteno proučevati reko Reko ob visokih vodostajih, zlasti pa njeno skrivnostno odtekanje v globine kraškega sveta. Najdena rova s tal Martenove dvorane nista vidna. Gre za fosilna rova, ki ob visokem vodostaju krepko pripomoreta k odtekanju vode iz Škocjanskih jam. Na to nakazujejo številne sveže naplavine v najdenih rovih, zlasti les in žal tudi plastične steklenice, so sporočili iz Parka Škocjanske jame.



Vzrok za kar 58 delovnih akcij je bilo predhodno plezanje po zahodni steni kanjona od struge reke Reke pa do stropa Martelove dvorane, ki ga je Luka Biščak s soplezalcema Borutom Lozejem in Iztokom Cencičem dosegel 4. julija 2017. V nadaljnjih plezalnih akcijah je Biščak s Cencičem odkril dihalnik v stropu dvorane, iz katerega je vel močan prepih, kar je nakazovalo na povezavo z zunanjim svetom.

Zdaj pa je Biščaku, Ličanu in Jakofčiču po predhodnem lociranju dihalnika na površini glede na linijo plezanja v dvorani uspelo v strop Martelove dvorane priti še z zgornje strani. To pomeni, da je zdaj Martelova dvorana dostopna vse dni v letu, in ne samo v sušnih obdobjih, ko nivo vode močno upade, saj dosedanja pot ob kanjonu kar trikrat preči reko Reko.



Martelova dvorana v Škocjanskih jamah z 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine velja za največjo podzemno dvorano v Evropi. Nahaja se na koncu Škocjanskih jam in je bila doslej dostopna samo po nevarni poti, zaprti za obiskovalce, skozi kanjon Škocjanskih jam.