Jabolko navdiha za drzno in inovativno metodo, ki se je vpisala v zgodovino medicine (FOTO)

Predsednik republike Borut Pahor je danes v predsedniški palači vročil priznanje jabolko navdiha kirurgoma Urošu Ahčanu in Vojku Didanoviču za inovativno metodo popolne rekonstrukcije nosu, s katero so v ljubljanskem kliničnem centru postavili nov mejnik v obrazni rekonstrukcijski kirurgiji, so sporočili iz predsedniškega urada.
                             
Strokovnjaki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so s pomočjo 3D-modela kot prvi na svetu naredili nov nos iz kosti in mehkih tkiv na podlahti bolnice, ga pustili mesec dni, da se je zacelil po 3D-modelu, in ga nato prenesli na njen obraz. Bolnici so namreč zaradi invazivnega kožnega raka amputirali nos.



Kar sta storila Ahčan in Didanovič, se zdi onkraj meje mogočega, je poudarjeno v utemeljitvi priznanja. S skupino sodelavcev ljubljanskega UKC »sta izvedla drzno in inovativno metodo rekonstrukcije nosu, navdušila mednarodno zdravstveno javnost in se vpisala v zgodovino medicine«, je navedeno. Pri tem je Ahčan pohvaljen kot »izjemen učitelj, strokovnjak, predavatelj, predan posvečenemu poslanstvu – pomagati sočloveku«.



Vrhunski uspeh Ahčana in Didanoviča je »najprej njun in uspeh skupine sodelavcev, ki so verjeli v čudež in ga soustvarili«. »Je pa to tudi izjemen uspeh slovenskega zdravstva, ki potrjuje, da imamo odlične in ambiciozne strokovnjake. Dokazuje, da je slovensko zdravstvo lahko izjemno, da na določenih področjih prestavlja mejnike in piše prelomne in čudovite zgodbe,« je tudi zapisano v utemeljitvi.

Rekonstrukcija nosu po popolni amputaciji sicer predstavlja enega najzahtevnejših posegov, je 9. oktobra na novinarski konferenci poudaril predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Ahčan, ki je bolnico operiral skupaj z Didanovičem s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana.



Ahčan je pojasnil, da so prednosti takšne rekonstrukcije nosu, ki je izdelan iz telesu lastnih tkiv, tudi v manjšem številu operacij, hitrejšem celjenju in krajši rehabilitaciji. Ocenil je, da je v Sloveniji okoli 20 bolnikov s popolno amputacijo nosu, ki bi lahko bili primerni kandidati za tako rekonstrukcijo, ena bolnica pa se že zanima za poseg.

Ahčan in Didanovič ter njuni sodelavci so s posegom naredili povsem nov korak v medicini. Na Kitajskem lahko z biotiskalniki iz ušesnega hrustančnega tkiva natisnejo nos, a je težava pri tem prekrvavitev organa.