Izhajajte iz sebe, ne iz trga dela

Ljubljana – V letošnjem šolskem letu se bo od srednješolskih in gimnazijskih klopi poslovilo več kot 19.600 dijakov. Če je sklepati iz podatkov iz predlanskega leta, se jih bo približno 75 odstotkov odločilo za nadaljevanje šolanja. Odprta vrata bodo v petek in soboto našli na vseh fakultetah, višjih strokovnih šolah in akademijah, izjema so le nekateri zasebni visokošolski zavodi. Roka za prijavo v prvi letnik sta dva – od 12. februarja do 18. marca in od 26.– do 30. avgusta.
 

Kaj naj prevlada pri odločitvi – lastni interesi ali potrebe trga dela?

Prognoze, kakšne profile zaposlenih bo čez pet do deset let potreboval trg dela, se vedno znova spreminjajo in dopolnjujejo. Maja Dizdarević s Kariernega centra Univerze v Ljubljani zato bodočim študentom svetuje, naj izberejo študij, ki jih resnično zanima, in ocenjujejo, da imajo sposobnosti, da ga lahko zaključijo. »Vemo, da ne vemo, kaj bomo delali jutri, vemo pa, da bomo morali biti fleksibilni, odprti za spremembe.« Prepričana je, da bodo študenti delo po pridobljeni diplomi dobili, če bodo v času študija proaktivni. Kot pravi, je vse preveč primerov, ko študenti izbirajo na podlagi seznamov deficita na trgu dela, a nato študija ne zaključijo, bodisi ker so neuspešni pri opravljanju izpitov bodisi zato, ker ugotovijo, da ne morejo študirati nečesa, kar jih niti malo ne zanima.
 

Kje še najti informacije poleg tistih, ki jih visokošolski zavodi pripravijo ob informativnih dnevih?

Bogat vir informacij so spletne strani fakultet, kjer je možno pobrskati za predmetniki, dodatne informacije je najti v predstavitvenih zbornikih programov. Maja Dizdarević svetuje tudi, naj se bodoči študenti za dodaten vpogled v študijski program obrnejo na kolege in znance, ki že obiskujejo določene programe, dodatna vprašanja naj postavijo študentom in predstavnikom zaposlenih na informativnih dnevih. Dober vir informacij so tudi nekdanji diplomanti. A ob tem bodočega študenta poziva k premisleku: »Če nekdo drug študij opravlja s težavo ali z lahkoto, to ne pomeni, da bo podobno tudi pri njem samem.« Tistim dijakom, ki so še leto ali dve pred odločitvijo, svetuje tudi udeležbo na poletnih šolah, ki jih organizirajo posamezne fakultete, akademije in karierni centri.
 

Kakšne so možnosti za nadaljevanje študija s poklicno maturo?

Dijaki, ki bodo srednješolsko izobraževanje zaključili s splošno maturo, imajo odprta vrata na vse visokošolske in univerzitetne študije. Drugače je za dijake, ki bodo srednjo šolo zaključili s poklicno maturo. Odprte so možnosti za vpis na vse visokošolske zavode, z dodatnim petim predmetom (ta ne sme biti enak kot tisti, ki ga je dijak že opravil za poklicno maturo, ali pa ga fakulteta natančno določi) pa tudi na nekaj univerzitetnih programov. Še ena možnost je splošna matura, ki jo lahko dijak opravi po enoletnem maturitetnem tečaju. Zanimanje za takšen korak sicer iz leta v leto upada – pred desetimi leti je maturitetni tečaj obiskovalo skoraj 1200 dijakov, predlanskim 372.

Na kaj se morajo bodoči študenti pripraviti, kakšna sprememba jih čaka?

Študij pomeni prehod na drugačen način dela, manj tog urnik in veliko več svobode pri odločanju, katera predavanja obiskovati in kako se lotiti izpitov, pojasnjuje psiholog Kristijan Musek Lešnik. Kot pravi, je za mladega človeka to prelomnica, ko bo moral v celoti prevzeti odgovornost za svoje delo in študij. »Najtežje je pri tem uravnotežiti novo svobodo z odgovornostjo za svoje rezultate; eni to zmorejo hitro, drugi potrebujejo več časa.«
 

Kaj narediti, če ugotoviš, da študij, ki si ga izbral, nikakor ni zate?

Glavno vprašanje je, kdaj dijak spozna, da je skrenil z želene poti. Če je bil sprejet v prvem vpisnem roku in se v študijski program sploh še ni vpisal ali pa se je iz programa izpisal do 16. avgusta, se lahko še vedno prijavi na še prosta vpisna mesta v drugem prijavnem roku. Če bruc svojo zmoto spozna takoj po začetku študijskega leta, ima do 15. oktobra čas, da se izpiše. Če to stori v roku, se šteje, kot da se v študijski program sploh ni vpisal. Drugače pa je, če do spoznanja, da študijski program ni zanj, pride pozneje. S prijavo na vpis na drugo fakulteto mora počakati do novega vpisnega roka spomladi prihodnje leto. Na nov program se lahko prepiše enkrat, a s tem izgubi pravico do ponavljanja letnika in absolventskega staža. Na kariernem centru ljubljanske univerze študentom svetujejo, naj se pred takšnimi odločitvami prej pogovorijo s kariernim svetovalcem ali drugim strokovnjakom. Svetovanja izvajajo na nekaterih srednjih šolah, zavodu za zaposlovanje, nevladnih organizacijah in kariernih centrih visokošolskih zavodov.
 

Na informativne dneve s starši ali brez njih?

Brez njih, je odločen psiholog Kristijan Musek Lešnik. »Starši na informativnem dnevu na fakulteti nimajo kaj iskati. Kdor dijaka spremlja na fakulteto, sporoča: Ne zaupam ti. Ne zaupam tvoji presoji. Ne znam živeti brez nadzorovanja tvojega življenja. Dijaki na tako pomembnem prehodu ne potrebujejo čustvenih bremen, pač pa podporo, zaupanje in razumevanje, da so pri malo manj kot dvajsetih letih toliko samostojni, da zmorejo in morajo prevzemati odgovornost za dobre ali pa napačne poklicne in karierne odločitve.«