Internet ima skoraj devet desetin gospodinjstev

Ljubljana – Po podatkih iz leta 2018 imamo v Sloveniji vsaj en pametni telefon v skorajda vsaki družini oziroma je imelo takrat vsaj en pametni telefon 96 odstotkov gospodinjstev. To nam pomaga tudi pri preživljanju sedanjih izrednih razmer. Toda uporaba sodobnih tehnologij je med generacijami precej različna.



Informacijsko-komunikacijska tehnologija, ki nam je na voljo, je v sedanjih razmerah izredno pomembna, saj ima ključno vlogo pri vzdrževanju socialnih stikov. Dostop do interneta v gospodinjstvu omogoča izvajanje vsakodnevnih dejavnosti brez potrebe po osebnem stiku, ne da bi zapustili dom. Tako nemoteno – čeprav drugače – potekajo šola na daljavo, komunikacija s prijatelji ali družinskimi člani, spletno nakupovanje. Lani je imelo v Sloveniji dostop do interneta 89 odstotkov gospodinjstev, v katerih je živela vsaj ena oseba, stara od 16 do 74 let. V gospodinjstvih z otroki je bil ta delež 98-odstoten, v tistih brez otrok pa 85-odstoten. »Od leta 2008 se je delež gospodinjstev z dostopom do interneta povečal za 30 odstotnih točk,« ugotavljajo na statističnem uradu.
 

Mladi tehnološko najbolj pismeni

Raziskave tudi kažejo, da je v skupini najstarejših, ki je v epidemiji najbolj ogrožena, uporaba interneta najmanjša. Po zadnjih podatkih je med prebivalci, starimi od 16 do 74 let, rednih uporabnikov interneta okoli 83 odstotkov. Vendar se delež s starostjo občutno zmanjšuje, saj je v skupini od 65 do 74 let rednih uporabnikov nekaj manj kot polovica, s tem da jih 47 odstotkov interneta ni uporabljalo še nikoli.

Z vsako starostno skupino oziroma vsako mlajšo generacijo se podatki izboljšajo: med starimi od 55 do 64 let jih redno uporablja internet 70 odstotkov, med desetletje mlajšimi pa 89 odstotkov. Med prebivalci, starimi od 35 do 44 let, je ta delež že 94 odstotkov, v skupini med 25 in 34 let kar 98 odstotkov. Skorajda vsi oziroma 99 odstotkov pa jih redno uporablja splet v starostni skupini od 16 do 24 let.



Med starimi od 65 do 74 let jih je manj kot petina že kdaj telefonirala ali videotelefonirala prek interneta, izmenjevala sporočila prek programov, kot so viber, whatsapp, skype, messenger in snapchat, ali uporabljala spletna družabna omrežja. Kot ugotavljajo na statističnem uradu, družabna omrežja uporablja 89 odstotkov mladih v starosti od 16 do 24 let, veliko večji delež jih uporablja tudi programe za neposredno sporočanje in telefoniranje ali videotelefoniranje prek spleta.
 

E-bančništvo je za srednjo generacijo

Še slabši so rezultati o uporabi storitev e-bančništva. To je najbolj razširjeno med srednjo generacijo, saj kar 69 odstotkov starih med 35 in 44 let uporablja spletno bančništvo. V desetletje starejših generacijah delež upade na 54 odstotkov. V skupini od 65 do 74 let jih to obliko bančništva uporablja vsega 16 odstotkov, med mladimi, v skupini od 16 do 24 let, pa 41 odstotkov. V povprečju e-bančništvo uporablja več kot polovica prebivalcev v starosti od 25 do 64 let.



S starostjo upada tudi delež uporabnikov spletnih strani javnih ustanov oziroma storitve e-uprave. To najbolj uporabljajo mladi v skupini od 16 do 24 let, takih je kar 66 odstotkov, najmanj pa stari od 65 do 74 let, ki spletne strani javni ustanov uporabljajo v 23 odstotkih.

V povprečju je v dvanajstih mesecih vsaj en spletni nakup opravilo 56 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 74 let. V starostni skupini od 16 do 34 let jih je spletni nakup opravilo več kot tri četrtine. Delež spletnih nakupov je največji v starostni skupini od 35 do 44 let – nakup jih je opravilo 69 odstotkov, potem pa se s starostjo delež zmanjšuje, tako da je bilo med starimi od 65 do 74 let e-kupcev le 18 odstotkov. Največ nakupov, 74 odstotkov, je bilo opravljenih pri spletnih prodajalcih iz Slovenije.