Ljubljana – Če bo državni zbor potrdil novelo zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, bo upravljanje družbe Infra prešlo na vlado, pristojnosti Infre pa s spodnje na srednjo Savo oziroma na celotno njeno porečje. Posel na srednji Savi bi si v tem primeru delila »posavska« Infra, ki naj bi nov sedež dobila v Radečah, in HSE. Kaj sploh še ostane Zasavju?
Novela zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save v dikciji, kot jo je v javno obravnavo poslalo ministrstvo za okolje (Mop), potrjuje »matematiko« gradnje HE na srednji Savi, ki so se je v Zasavju ves čas bali in ki ji v celoti nasprotujejo. V položaju, ko se gradnja HE Mokrice odmika, HE na Muri pa so za zdaj padle v vodo, naj bi bilo vse manj posla za Infro, družbo, ki jo je Slovenija leta 2004 ustanovila za potrebe urejanja vodne in druge državne in lokalne infrastrukture na območju spodnje Save ter za vzdrževanje objektov spodnjesavske vodne infrastrukture s sedežem v Krškem.
Z novelo bi javno družbo Infra preoblikovali v državnega izvajalca, upravljanje Infre prenesli na vlado, njeno delovanje pa razširili z vplivnega področja koncesije na spodnji Savi na pripravo in vodenje investicijskih projektov vodne in druge državne infrastrukture na celotni Savi. Infra povprečno zaposluje petnajst ljudi in na leto ustvari okoli 1,5 milijona evrov prihodkov.
Delo Infografika
Infra v Radeče, HSE na srednjo Savo?
Na Mopu zatrjujejo, da s spremembo novele ne posegajo niti v vsebino in način izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda niti v vsebino koncesije za izkoriščanje vodne pravice na spodnji Savi. A novela Infri prinaša »odrešilni« status »državnega projektanta«, v čigar pristojnost bi poleg spodnjega prešel tudi ves srednjesavski vodni potencial. Če bi obveljale določbe iz ustanovnega akta Infre, bi morali družbo po gradnji verige na spodnji Savi oziroma po zadnji dokončani v nizu šesterice HE na spodnji Savi – HE Mokrice – ukiniti. Tako pa naj bi se ji zdaj obetala selitev v Radeče. Ali bo tu novi sedež ali le izpostava, ni znano, menda pa o tem že obstaja dogovor na koalicijski ravni.
Mesto prvega moža bi po
Vojku Sotošku, ki mu bo direktorski mandat potekel novembra, prevzel državni sekretar na Mopu in nekdanji minister za infrastrukturo
Peter Gašperšič. V tem primeru bo Zasavje pri predvideni okoli 400-milijonski investiciji v tri HE (Suhadol, Trbovlje, Renke) potegnilo kratko; tako pri poslu kot pri tako zaželenih delovnih mestih. »In to za nas ni sprejemljivo,« je odločen
Tomaž Trotovšek, predsednik odbora za razvoj energetike v Zasavju, ki se sklicuje na posavsko »energetsko enačbo«: če energetski del spodnjesavske verige gradi družba s sedežem na območju investicije – Hidroelektrarne na spodnji Savi, infrastrukturni del pa izvaja Infra, zakaj ne bi v Zasavju imeli svoje Infre, koncesijo pa s HSE prenesemo na družbo v mirovanju Sres, ki so jo s tem namenom tudi ustanovili? Peter Gašperšič je v pogovoru z Zasavci kategorično zanikal, da bi ga zanimala Infra.
Mopova matematika se v Zasavju ne izide
Vsak energetski objekt ima svojo matematiko in na vsakem od njih račune delajo tudi lokalne skupnosti. Zasavske občine in številne panoge v regiji, od trgovske do gostinske in gradbene, so si od gradnje HE še do pred kratkim obetale nov zagon. »Se mora torej Mura zgoditi tudi v Zasavju, da nas bodo začeli jemati resno?« se sprašuje Trotovšek.
Imenovanje vodstva Infre je že zdaj v pristojnosti vlade. Z novelo, katere javna obravnava se bo končala 14. marca, bi Infra v celoti dobila status notranje izvajalke po tako imenovani in-house doktrini. Postala bi družba pod nadzorom države v vlogi naročnika, s čimer bi ji smela država skladno z zakonodajo o javnem naročanju naročilo podeliti neposredno.
Anketa: Politična podpora HE na srednji Savi
Desus: »Gradnjo HE na srednji Savi smo podpirali že v prejšnjem sklicu. V času Cerarjeve vlade je parlament zavrnil t. i. Hrškov zakon (Ivan Hršak, Desusov poslanec v DZ, o. p.), ki je vztrajal pri Sresi kot koncesionarki. Pred tem so zakon raztrgali naravovarstveniki, podprli ga niso niti vsi v Zasavju, Cerarjeva vlada pa je zagotavljala, da zakon ni potreben, ker da so tik pred podpisom koncesijske pogodbe. Če ne dočakamo kmalu pametnega vladnega predloga, je prav mogoče, da ponovimo poskus s 'svojim' zakonskim predlogom o HE na srednji Savi. V vsakem primeru pa bomo vedno spoštovali stališče zasavskih lokalnih skupnosti do gradnje HE.«
Levica: »Načeloma zagovarjamo bolj neposredno upravljanje državnih naložb od sedanjega; torej podpiramo tudi prenos upravljavskih pravic podjetij s SDH na vlado. Načeloma podpiramo tudi gradnjo HE na srednji Savi, a ne po poti, kot jo je ubral poslanski zakon ob koncu mandata prejšnjega sklica DZ – brez celovite presoje vplivov na okolje in brez vključitve javnosti, kar je kršitev Aarhuške konvencije. Gradnja HE na Savi je velik poseg v prostor in naravo – v velikem delu tudi v območja Nature 2000, z vplivom na površinske vode in podtalnico, na habitate ribjih in ptičjih vrst. Upoštevati je treba kumulativni vpliv vseh HE, ki zahteva pripravo posebnih omilitvenih ukrepov, s katerimi bi čim bolj izničili škodljive vplive.«
LMŠ: »Podpiramo gradnjo srednjesavske verige HE. K temu nas zavezuje tudi potreba po nadomeščanju fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije. Zato je tudi eden od ciljev programa stranke nadaljevanje gradnje verige HE na Savi.«
NSi: »Izgradnjo podpiramo pod pogojem, da energije iz drugih OVE ne bo mogoče zagotoviti v zadostni meri. Gradnjo HE je treba skrbno načrtovati ob predhodni presoji vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, kaj prinaša vodotoku in ali je morebitno uničenje naravnega habitata upravičeno glede na pozitivne rezultate, ki se jih pričakuje od HE. Vprašanje je tudi, ali ni morda ceneje, če elektriko kupujemo iz tujine, kot pa da nepopravljivo uničimo Savo.«
SAB: »HE na srednji Savi so na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi predsednica SAB Alenka Bratušek, redna točka kolegija in torej prioriteta njenega mandata. Zato podpiramo HE in se zavzemamo, da bi jih čim prej dobili. Prehod v okolju prijazno izkoriščanje energije je nujno, saj je električna energija iz HE ena najčistejših.«
SD: »Pred kakršnimi koli gradnjami energetskih projektov se mora ob vprašanju, kaj od energetske politike želimo, najprej poenotiti vladajoča koalicija. Razprave o gradnji HE na srednji Savi kažejo, da lahko ob ustreznem umeščanju v prostor in ob soglasju z okoljevarstveno stroko dajo dobre rezultate tako za energetiko, kot za gospodarstvo in razvoj območja Zasavja. Odločitve o gradnji teh HE in vseh drugih projektov slovenske energetike ne smejo biti plod 'bitk' različnih lobijev o tem, kdo bo imel več vpliva na delo in vodenje HE prek določenih podjetij.«
SDS: »Podpiramo gradnjo HE na območjih, kjer je to okoljsko sprejemljivo in je dosežena visoka stopnja družbene sprejemljivosti, kot denimo HE Mokrice na spodnji Savi in zasavski del srednje Save. Izgradnja HE namreč prinaša veliko pozitivnih ekonomskih in gospodarskih koristi regiji.«
SMC: »Že pred zadnjimi državnozborskimi volitvami smo se zavzeli za večjo energetsko samooskrbo Slovenije in za zvišanje deleža OVE. Kot enega od ukrepov smo predvideli začetek gradnje HE na srednji Savi. Zelo podobna vsebina je tudi v koalicijskem sporazumu: pospešiti aktivnosti za začetek gradnje srednjesavske verige. Potrebujemo učinkovite, trajnostne rešitve, pri načrtovanju in gradnji pa naj sodelujejo domači in lokalni strokovnjaki, ki jim znanja in izkušenj vsekakor ne manjka.«
SNS: »Podpiramo prenos upravljanja Infre na vlado in tudi gradnjo savske verige HE z možnostjo ladijskega prevoza, s čimer bi omogočili najcenejši in okoljsko najvarnejši transport; gradnja zapornic bi podražila gradnjo HE zgolj za pet odstotkov. S tem bi savsko transportno verigo povezali s Savo na Hrvaškem in dalje z donavsko plovno verigo, kar je v interesu EU.«
Komentarji