Neomejen dostop | že od 9,99€
Robert Golob je pred volitvami leta 2022 zagotavljal, da ne bo prisoten na družbenih omrežjih, kot je to počel njegov predhodnik Janez Janša. Praksa iz zadnjega obdobja kaže, da si je premislil, saj je povečal svojo aktivnost na omrežju instagram, kjer je, denimo, ta teden v videu poskušal sanirati posledice reforme omrežnine za državljane z nasvetom: »Pustite sosede spat, vi pa dajte čez vikend čez dan, pa boste vsi srečni«.
Kot smo v Delu poročali spomladi, je partnerka predsednika vlade Tina Gaber v kabinet predsednika vlade pripeljala spletno vplivnico, svetovalko za družbena omrežja Samanto Cimerman, ki pa je pozneje niso angažirali. Kabinet predsednika vlade sam ustvarja vsebine in za namene socialnih omrežij nima sklenjenih nobenih pogodb z zunanjimi agencijami.
»Predsednik vlade Golob ni človek konsistentnih izjav in dejanj. Ker je v stiski zaradi podpore sebi in vladi, stavi na družbena omrežja kot preverjeno učinkovito medijsko platformo za osebno samopromocijo, ki jo krvavo potrebuje. To žal pomeni, da se mora odpovedati tudi kateri od prejšnjih obljub,« vse pogostejše zatekanje predsednika vlade k uporabi socialnih omrežij komentira dr. Boris Vezjak, publicist in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Komunikacija na družbenih omrežjih omogoča neposreden in hiter stik z državljani, zlasti z mlajšimi generacijami, ki ta omrežja pogosto uporabljajo za pridobivanje informacij, sporočajo iz kabineta predsednika vlade (KPV). S tem načinom komuniciranja želijo poenostaviti dostop do pojasnil, omogočiti širšo dosegljivost informacij in spodbuditi neposreden dialog z državljani. »To je sodoben pristop, ki ga uporabljajo številni voditelji po svetu,« še dodajajo.
Socialna omrežja omogočajo neposreden in hiter stik z državljani, pravijo v KPV.
Robert Golob ima na instagramu 1500 objav in 30.000 sledilcev.
Borut Pahor se ponaša s 142.000 sledilci.
»Ne bom imel profila na twitterju, ker bi se rad izognil skušnjavi hitrih prstov. To bo majhen korak za demokracijo, vendar verjamem, da velik za Slovenijo,« je pred volitvami zagotavljal Golob. Obljube o prisotnosti na twitterju, zdaj omrežju x, se je držal, od takrat pa je močno okrepil prisotnost na instagramu, kjer je do zdaj imel skoraj 1500 objav in pridobil dobrih 30.000 sledilcev. Približno enako velik avditorij s skoraj identičnimi objavami ima na facebooku.
»Spletna stran je bila kot uradni list, twitter je bil medij za resnejše vsebine, instagram pa je bil rumeni tisk – zelo dragocen. In facebook vsega po malem,« je filozofijo svoje prisotnost na družbenih omrežjih predstavil »kralj instagrama«, bivši predsednik republike Borut Pahor, ki se na instagramu ponaša s 142.000 sledilci, daleč največ med slovenskimi politiki.
»Popreproščeni influencerski nauki, posvojeni pri partnerki in morda ob asistenci nespretnih piarovcev v njegovi bližini, se Golobu kažejo kot rešilna bilka, v resnici pa so hkrati zanj tudi največja poguba. Zakaj? Pahorjevih cenenih štosov na instagramu so se ljudje že nasitili in njegovih prozornih kopij ne nagrajujejo,« Vezjak komentira politične učinke Golobovega komuniciranja na socialnih omrežjih, ki je pozornost javnosti spet vzbudilo ta teden z objavo nasvetov o pranju perila ob koncu tedna.
Vezjak opozarja, da so razmere v državi preresne, položaj premiera pa tudi, »zato so njegovi dramski vložki, sploh ko nam svetuje o pranju perila ob vikendih, videti skrajno amaterski«. Po njegovem mnenju so podobno »nedomišljeni, v resnici že kar neproduktivni, kot poskusi njegove partnerke, da mu pomaga s svojimi politikantskimi neslanostmi in zabadanjem vudu lutk«.
Socialna omrežja omogočajo neposreden in hiter stik z državljani, pravijo v KPV.
Robert Golob ima na instagramu 1500 objav in 30.000 sledilcev.
Borut Pahor se ponaša s 142.000 sledilci.
Govor je o satiričnem filmčku, ki ga je posnela Tina Gaber, v njem pa Janezu Janši ponujala vudu lutko z Golobovo podobo za njegovo spletno dražbo. Spiralo političnega komuniciranja na družbenih omrežjih je v še nižje lege nato potisnil podmladek SDS, ki je Gabrovi vrnil s filmčkom, v katerem ji poskušajo poiskati novega partnerja, ko Robert Golob ne bo več predsednik vlade.
»V bistvu se zdi, da mu partnerka povzroča neposredno politično škodo bolj kot kadarkoli prej. V zahodnem svetu se politiki običajno otepajo škandalov, ki so jih zakuhali njihovi bolj ali manj odrasli otroci, sinove in hčere. To funkcijo je pri predsedniku očitno prevzela kar Tina Gaber. Zakaj njegov piar verjame, da mu takšna prezenca koristi, je težko razumeti,« komentira Vezjak.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji